Občina Benedikt
Čolnikov trg 5
2234 Benedikt
Čolnikov trg 5
2234 Benedikt
ID za DDV: SI77399935
Turistično-vinogradniško društvo Benedikt
Turistično-vinogradniško društvo Benedikt
Slovenske gorice so že po svojem imenu soznačje vinske trte. Že rodovi prejšnjih stoletij so spoznali, da tukaj uspeva vinska trta, ki zmore obroditi kakovostno vino. Med osebnostmi, ki so se strokovno spopadle s tem področjem, je drugo polovico 19. stoletja zaznamoval benediški rojak, priznan trsoznanec Dominik Čolnik.
Današnji Benedičani skušajo sloves vinograda in njegove žlahtne kapljice s sončnih pobočij benediške okolice spet obnoviti. Na pobudo umnega vinogradnika in kletarja Zlatka Boraka od 11. januarja 2003 živi in deluje novo stanovsko druženje: Društvo vinogradnikov Benedikt. Temeljno poslanstvo društva je v združevanju vseh, ta čas kar 88 popisanih pridelovalcev grozdja in vinarjev. Vino z benediških gričev naj bi zaslovelo po vsej domovini Sloveniji in v svetu kot enakovredno z že uveljavljenimi vinorodnimi okoliši Slovenije, so zapisali v načrtih.
Vinska trta, upogljiva in darežljiva “rožica” , ko bi vedela, kako si v narodovem blagu opevana in žlahtno vino iz tebe, ko bi vedela, kako globoko si vpletena v simboliko našega načina družabnega življenja, ob nazdravljanju s pesmijo o trti in vinu! Le spomnimo se, koliko volje, truda in znanja je v kultiviranje vinske trte vložil benediški narodnjak in trsoznanec Dominik Čolnik. Vse slovenske “vinorejce” je že leta 1866 preko Novic poprosil, naj svojo trto zaznamujejo, popišejo in mu blagovolijo iz svojega plemena poslati kako rozgo ali sadiko, on pa jim vrne drugo, navadno trto. In rotil je slovenske vinorejce, naj vendar uporabljajo domača, slovenska imena za svoje domorodne sorte trte, saj bo to koristilo njim in narodu.
Čas pa gre svojo pot. Vinorodne lege na slovenskih tleh so doživljale vzpone in padce. Tudi Slovenske gorice so doživljale občutna nihanja. Že ime območja pove, da je tu nekoč domovala “gorica” - nasad vinske trte. Za Benedikt s celotnim zaledjem je bilo še posebej značilno, da je prednjačila hibridna trta šmarnica, ki ob brajdnih sortah ni zahtevala skrbnejše nege in varovanja pred škodljivci in boleznimi. Ampak vino iz cepljenih sort je dokazno bolj zdravo, so bili kmetje poučeni. Zato tudi na sončnih strminah benediškega okolja zasledimo vedno več vinogradov cepljenih sort trte.
V razcvetu zadnjih dveh desetletij 20. stoletja so se večji benediški pridelovalci grozdja in skrbni kletarji lastnega pridelka povezovali v društva vinogradnikov, ki so zaživela v okoliških krajih (Lenart, Sv. Ana, G. Radgona, ...).
V sosednja društva vključeni benediški vinogradniki in vinarji pa so vedno bolj čutili, da se počutijo nekako izgubljene, izrinjene iz lastne sredine. Domenili so se, da pri Benediktu ustanovijo lastno društvo. Pobudnik Zlatko Borak iz Benedikta,ki je svoje znanje in izkušnje v pridelavi grozdja, v predelavi in negovanju vina in v vinogradniškem druženju nabral niz izkušenj, je povabil k sodelovanju vse domačine, ki se kakor koli ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina - in uspel: v soboto, 11. januarja 2003, se je pri Benediktu zbralo dovolj pridelovalcev grozdja, ki so ustanovili DRUŠTVO VINOGRADNIKOV BENEDIKT.
Novorojeno društvo že krepko uresničuje svoje stanovske naloge. Že sredi januarja 2003 so vložili zahtevek za registracijo, ki ji je sledilo odprtje računa pri banki. Določili so znesek pristopnine in članarine. Vinogradniki - ustanovniki so se zavezali, da se bodo trudili vključiti v društvo kar največ od 88 popisanih benediških vinogradnikov. Sprejeli so tudi osnovna pravila delovanja, v katerih je poudarjen namen in prednosti, ki jih je deležen član vinogradnik. Poudarjeni so naslednji nameni društva: stalno strokovno izpopolnjevanje v vinogradništvu (obdelava in varstvo vinograda) in kletarstvu; usmerjanje in usklajevanje vzgoje sort trte in kakovosti vin tukajšnjega geografskega porekla in uveljavljanje blagovnih znamk pridelovalca; oskrba z ustreznim reprodukcijskim materialom; usmerjanje in pomoč pri predpisanem stekleničenju vin; skupno nastopanje na razstavah, pokušinah, ocenjevanjih, v prodaji.
Društvo vinogradnikov Benedikt se s svojo dejavnostjo in stanovskim ponosom vključuje v pospeševanje turizma pri Benediktu. Vsem gostincem in turističnim animatorjem polagajo na srce, naj gostom ponudijo domačo kapljico. Za svoje člane in tudi za druge vedoželjne domačine bo društvo opravljalo izlete v vinorodne kraje doma in v tujini in sicer s ciljem izmenjave izkušenj in nabiranja novih znanj. Društvo bo v kraju izvajalo tudi svoje kulturno poslanstvo s tem, da bo na stanovskih srečanjih, na javnih kulturnih in drugih prireditvah oživljalo morda že pozabljene šege in navade ob opravilih v zvezi s trto, moštom in vinom. Vsekakor pa bo društvo kar se dá dejavno tudi v strokovnem in organizacijskem povezovanju vse v Zvezo društev vinogradnikov Slovenije.
besedilo iz Zbornika Občine Benedikt
Avtor: Janez Šijanec
Današnji Benedičani skušajo sloves vinograda in njegove žlahtne kapljice s sončnih pobočij benediške okolice spet obnoviti. Na pobudo umnega vinogradnika in kletarja Zlatka Boraka od 11. januarja 2003 živi in deluje novo stanovsko druženje: Društvo vinogradnikov Benedikt. Temeljno poslanstvo društva je v združevanju vseh, ta čas kar 88 popisanih pridelovalcev grozdja in vinarjev. Vino z benediških gričev naj bi zaslovelo po vsej domovini Sloveniji in v svetu kot enakovredno z že uveljavljenimi vinorodnimi okoliši Slovenije, so zapisali v načrtih.
Vinska trta, upogljiva in darežljiva “rožica” , ko bi vedela, kako si v narodovem blagu opevana in žlahtno vino iz tebe, ko bi vedela, kako globoko si vpletena v simboliko našega načina družabnega življenja, ob nazdravljanju s pesmijo o trti in vinu! Le spomnimo se, koliko volje, truda in znanja je v kultiviranje vinske trte vložil benediški narodnjak in trsoznanec Dominik Čolnik. Vse slovenske “vinorejce” je že leta 1866 preko Novic poprosil, naj svojo trto zaznamujejo, popišejo in mu blagovolijo iz svojega plemena poslati kako rozgo ali sadiko, on pa jim vrne drugo, navadno trto. In rotil je slovenske vinorejce, naj vendar uporabljajo domača, slovenska imena za svoje domorodne sorte trte, saj bo to koristilo njim in narodu.
Čas pa gre svojo pot. Vinorodne lege na slovenskih tleh so doživljale vzpone in padce. Tudi Slovenske gorice so doživljale občutna nihanja. Že ime območja pove, da je tu nekoč domovala “gorica” - nasad vinske trte. Za Benedikt s celotnim zaledjem je bilo še posebej značilno, da je prednjačila hibridna trta šmarnica, ki ob brajdnih sortah ni zahtevala skrbnejše nege in varovanja pred škodljivci in boleznimi. Ampak vino iz cepljenih sort je dokazno bolj zdravo, so bili kmetje poučeni. Zato tudi na sončnih strminah benediškega okolja zasledimo vedno več vinogradov cepljenih sort trte.
V razcvetu zadnjih dveh desetletij 20. stoletja so se večji benediški pridelovalci grozdja in skrbni kletarji lastnega pridelka povezovali v društva vinogradnikov, ki so zaživela v okoliških krajih (Lenart, Sv. Ana, G. Radgona, ...).
V sosednja društva vključeni benediški vinogradniki in vinarji pa so vedno bolj čutili, da se počutijo nekako izgubljene, izrinjene iz lastne sredine. Domenili so se, da pri Benediktu ustanovijo lastno društvo. Pobudnik Zlatko Borak iz Benedikta,ki je svoje znanje in izkušnje v pridelavi grozdja, v predelavi in negovanju vina in v vinogradniškem druženju nabral niz izkušenj, je povabil k sodelovanju vse domačine, ki se kakor koli ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina - in uspel: v soboto, 11. januarja 2003, se je pri Benediktu zbralo dovolj pridelovalcev grozdja, ki so ustanovili DRUŠTVO VINOGRADNIKOV BENEDIKT.
Novorojeno društvo že krepko uresničuje svoje stanovske naloge. Že sredi januarja 2003 so vložili zahtevek za registracijo, ki ji je sledilo odprtje računa pri banki. Določili so znesek pristopnine in članarine. Vinogradniki - ustanovniki so se zavezali, da se bodo trudili vključiti v društvo kar največ od 88 popisanih benediških vinogradnikov. Sprejeli so tudi osnovna pravila delovanja, v katerih je poudarjen namen in prednosti, ki jih je deležen član vinogradnik. Poudarjeni so naslednji nameni društva: stalno strokovno izpopolnjevanje v vinogradništvu (obdelava in varstvo vinograda) in kletarstvu; usmerjanje in usklajevanje vzgoje sort trte in kakovosti vin tukajšnjega geografskega porekla in uveljavljanje blagovnih znamk pridelovalca; oskrba z ustreznim reprodukcijskim materialom; usmerjanje in pomoč pri predpisanem stekleničenju vin; skupno nastopanje na razstavah, pokušinah, ocenjevanjih, v prodaji.
Društvo vinogradnikov Benedikt se s svojo dejavnostjo in stanovskim ponosom vključuje v pospeševanje turizma pri Benediktu. Vsem gostincem in turističnim animatorjem polagajo na srce, naj gostom ponudijo domačo kapljico. Za svoje člane in tudi za druge vedoželjne domačine bo društvo opravljalo izlete v vinorodne kraje doma in v tujini in sicer s ciljem izmenjave izkušenj in nabiranja novih znanj. Društvo bo v kraju izvajalo tudi svoje kulturno poslanstvo s tem, da bo na stanovskih srečanjih, na javnih kulturnih in drugih prireditvah oživljalo morda že pozabljene šege in navade ob opravilih v zvezi s trto, moštom in vinom. Vsekakor pa bo društvo kar se dá dejavno tudi v strokovnem in organizacijskem povezovanju vse v Zvezo društev vinogradnikov Slovenije.
besedilo iz Zbornika Občine Benedikt
Avtor: Janez Šijanec
