Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K, 83/25 – ZOUL in 10/26), 11, 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 15. člena Statuta Občine Benedikt – uradno prečiščeno besedilo (UPB-2) (Uradno glasilo e-občina, št. 32/2025) je Občinski svet Občine Benedikt na 23. redni seji dne 10.6.2026 sprejel
ODLOK O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA IZVEDBO PROJEKTA: OBNOVA SISTEMA OGREVANJA V JAVNIH OBJEKTIH V OBČINI BENEDIKT
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Obnova sistema ogrevanja v javnih objektih v občini Benedikt« v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP).
(2) S tem aktom se določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
2. člen
(opredelitev ključnih pojmov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
- »javni partner« oziroma »koncedent« je Občina Benedikt;
- »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
- »koncesijsko razmerje« je razmerje med koncedentom in koncesionarjem, ki se izvaja na podlagi koncesijske pogodbe);
- »javno-zasebno partnerstvo« je razmerje zasebnega vlaganja v javni projekt v javnem interesu, ki se v obravnavanem primeru izvaja v obliki koncesijskega partnerstva;
- »koncesija storitve« je oblika javno-zasebnega partnerstva, pri kateri koncesionar prevzame izvajanje storitve in pomemben del poslovnega oziroma operativnega tveganja, povezanega z izvajanjem dejavnosti;
- »energetsko pogodbeništvo« pomeni pogodbeno razmerje za izboljšanje energetske učinkovitosti, v okviru katerega koncesionar zagotavlja načrtovanje, financiranje, izvedbo, upravljanje, nadzor obratovanja, vzdrževanje in optimizacijo energetskega sistema ter izvajanje drugih ukrepov učinkovite rabe energije, pri čemer je plačilo za izvajanje storitev delno ali v celoti vezano na doseganje pogodbeno dogovorjenih energetskih učinkov oziroma prihrankov energije;
- »pogodbeno zagotavljanje prihranka energije« pomeni pogodbeno razmerje med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, pri katerem se doseganje pogodbeno dogovorjenih energetskih učinkov spremlja in preverja v celotnem obdobju trajanja pogodbe, plačilo za izvedene ukrepe, storitve ali dobavo pa je delno ali v celoti vezano na doseganje pogodbeno določenih energetskih učinkov, prihrankov energije oziroma drugih dogovorjenih meril energetske učinkovitosti;
- »sistem ogrevanja« pomeni celoto naprav, opreme, energetskih virov, cevnih povezav, regulacijskih in nadzornih sistemov ter drugih elementov, namenjenih proizvodnji, distribuciji in upravljanju toplote v javnih objektih občine;
- »uporabniki oziroma upravljavci objektov« so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Benedikt in ki za izvajanje svoje dejavnosti uporabljajo objekte v lasti Občine Benedikt;
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo ZJZP in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
3. člen
(javni interes)
Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 38/24 in 47/25 – ZOEE; EZ-2), Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN), Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 112/25; ZSROVE-1), Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20; ZURE), Lokalnega energetskega koncepta Občine Benedikt (2014), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije Dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Obnova sistema ogrevanja v javnih objektih«, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane Ocene upravičenosti javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Obnova sistema ogrevanja v javnih objektih«, Občina Benedikt ugotavlja in s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta Obnova sistema ogrevanja v javnih objektih v občini Benedikt.
III. MODEL, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
4. člen
(model javno-zasebnega partnerstva)
Glede na vsebino projekta je najučinkovitejši način za zadovoljitev javnega interesa, sklenitev javno-zasebnega partnerstva po modelu energetskega pogodbeništva za dobavo energije v obliki koncesije storitev.
5. člen
(predmet koncesije)
Predmet javno-zasebnega partnerstva je celovita obnova in nadgradnja obstoječega sistema ogrevanja, ki vključuje:
- posodobitev oziroma zamenjavo ogrevalnih naprav,
- optimizacijo proizvodnje in distribucije toplote,
- uvedbo sistema energetskega upravljanja,
- izrabo geotermalne energije kot primarnega vira,
- povezavo z obstoječimi sončnimi elektrarnami za optimizacijo rabe električne energije.
6. člen
(območje izvajanja)
(1) Območje izvajanja koncesije obsega oskrbo več javnih objektov na območju občine, ki so v lasti Občine Benedikt, med drugim osnovno šolo, vrtec, občinsko stavbo in športno dvorano. Skupna ogrevana površina obravnavanih objektov znaša 7.216 m2.
7. člen
(čas trajanja)
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.(2) Koncesija se podeli za največ 15 let.(3) Rok trajanja koncesije se lahko podaljša s sklenitvijo dodatka k pogodbi v primeru, da:
- koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,
- je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu.
Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku, vključno s časom podaljšanja, v zvezi s čemer je potrebno spoštovati določbo četrtega odstavka 71. člena ZJZP. Dodatek k pogodbi sklene župan na podlagi sklepa občinskega sveta.
(4) Po preteku časa trajanja koncesije se pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesija lahko podaljša za obdobje, ki se določi v koncesijski pogodbi. Koncesija se lahko po preteku časa trajanja na podlagi dodatka h koncesijski pogodbi podaljša tudi do dokončne izbire novega koncesionarja.
(5) Postopek za izbiro novega koncesionarja se mora pričeti najmanj 1 leto pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, v veljavo pa stopi najprej ob izteku tega roka.
(6) Koncesijsko razmerje lahko predčasno preneha iz razlogov, navedenih v tem odloku in koncesijski pogodbi.
IV. FINANCIRANJE
8. člen
(financiranje)
(1) Sredstva za izvedbo investicije zagotovi zasebni partner (koncesionar).
(2) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:
a) plačil koncedenta za izvajanje energetske storitve oziroma dobavo toplote,
b) sredstev, pridobljenih iz nacionalnih ali evropskih programov, namenjenih spodbujanju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije,
c) lastnih sredstev koncesionarja,
d) drugih virov financiranja, ki jih zagotovi koncesionar.
(3) V primeru pridobitve nepovratnih sredstev ali drugih oblik sofinanciranja iz državnih, evropskih ali drugih javnih virov se način njihove vključitve v financiranje projekta in upoštevanje pri oblikovanju pogodbenega razmerja podrobneje opredeli v koncesijski pogodbi.
(4) Če koncedent zagotovi del sredstev za izvedbo investicije ali pridobi sredstva sofinanciranja, se to ustrezno upošteva pri oblikovanju pogodbenih obveznosti in ekonomskih razmerij med pogodbenima strankama.
(5) Podrobnejši način financiranja, plačilni mehanizmi, razporeditev finančnih tveganj ter način upoštevanja morebitnih nepovratnih sredstev se določijo v javnem razpisu in koncesijski pogodbi.
V. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA
9. člen
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar je dolžan:
- zagotoviti projektiranje, financiranje in izvedbo investicije skladno s koncesijsko pogodbo, veljavno zakonodajo, tehničnimi predpisi in pravili stroke;
- izvesti obnovo, dograditev in optimizacijo sistema ogrevanja ter druge ukrepe, potrebne za učinkovito delovanje sistema;
- zagotavljati nemoteno, varno in kakovostno izvajanje energetske storitve ter oskrbo s toploto za objekte, vključene v koncesijsko razmerje;
- zagotavljati upravljanje, obratovanje, nadzor, servisiranje ter redno in investicijsko vzdrževanje sistema v celotnem obdobju trajanja koncesije;
- zagotavljati doseganje pogodbeno dogovorjenih energetskih učinkov in izvajati ukrepe za optimizacijo delovanja sistema;
- vzpostaviti in izvajati sistem energetskega upravljanja ter omogočiti spremljanje delovanja sistema in porabe energije;
- odpravljati okvare, motnje in druge nepravilnosti v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo;
- voditi evidence, pripravljati poročila in koncedentu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti;
- zagotavljati izvajanje koncesionirane dejavnosti skladno z okoljskimi, energetskimi in drugimi predpisi;
- po prenehanju koncesijskega razmerja ravnati skladno z določbami koncesijske pogodbe glede predaje sistema in nadaljnjega upravljanja infrastrukture.
(2) Koncesionar mora ves čas trajanja koncesije s skrbnostjo strokovnjaka skrbeti za to, da pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih in drugih pristojnih organov. Ta dolžnost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij in drugih aktov.
(3) Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.
10. člen
(obveznosti koncedenta)
Koncedent je dolžan:
- koncesionarju omogočiti izvajanje koncesionirane dejavnosti skladno s koncesijsko pogodbo;
- zagotoviti dostop do objektov, naprav in prostorov, potrebnih za izvedbo investicije in izvajanje koncesionirane dejavnosti;
- sodelovati pri pridobivanju potrebnih podatkov, soglasij in drugih informacij, s katerimi razpolaga in so potrebne za izvedbo projekta;
- izvajati obveznosti plačil za izvajanje energetske storitve skladno s koncesijsko pogodbo;
- izvajati nadzor nad izvajanjem koncesijskega razmerja skladno z določbami tega odloka in koncesijske pogodbe;
- obveščati koncesionarja o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje koncesionirane dejavnosti;
- zagotavljati sodelovanje uporabnikov objektov pri izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije in energetskega upravljanja.
11. člen
(druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja)
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
12. člen
(javni razpis, pogoji in merila za izbor)
(1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.(2) Javni razpis se objavi na Portalu javnih naročil in na spletnih straneh Občine Benedikt.(3) Objava javnega razpisa mora določati:
- navedbo pravne podlage, vključno s tem aktom;
- predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
- ime in sedež koncedenta;
- predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;
- začetek in predvideni čas trajanja koncesije;
- postopek izbire koncesionarja;
- pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;
- kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;
- zahteve glede vsebine vlog;
- pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
- pogoje za predložitev skupne vloge;
- merila za izbiro najugodnejšega kandidata;
- naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;
- rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
- druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) V postopku izbire koncedent preveri najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen mora koncedent v javni razpis vključiti najmanj pogoje, ki zagotavljajo, da:
- je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
- ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije,
- ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
(5) Koncedent mora pri izbiri koncesionarja upoštevati naslednja merila:
- višino zagotovljenih prihrankov energije;
- ekonomsko učinkovitost ponudbe;
- kakovost tehnične rešitve;
- obseg prevzetih tveganj;
- rok izvedbe projekta.
(6) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga.
13. člen
(strokovna komisija)
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana.
(3) Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj iz delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
(4) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(5) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje ponudb). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(6) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(7) Strokovna komisija sodeluje v vseh fazah postopka izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni vloge ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, sestavi poročilo, v katerem navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter pošlje v seznanitev poročilo Občinskemu svetu Občine Benedikt.
(8) Na podlagi poročila strokovne komisije občinska uprava izda upravno odločbo o izboru koncesionarja.
(9) Na podlagi določbe četrtega odstavka 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu mora koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati upravno odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati koncesionirano dejavnost. Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.
14. člen
(postopek izbire)
(1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki bo potekalo v treh fazah:
- faza preverjanja usposobljenosti,
- faza dialoga,
- ponudbena faza.
(2) V fazi preverjanja usposobljenosti bo strokovna komisija preverila usposobljenost prijaviteljev, pri čemer bo usposobljenost priznana vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.
(3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka občinska uprava izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga.
(4) Med prijavitelji, ki jim je bila priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse do takrat, dokler se ne najde(-jo) rešitev (rešitve), ki ustreza(-jo) ciljem in potrebam koncedenta.
(5) Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in drugih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.
(6) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
(7) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme občinska uprava.
(8) Strokovna komisija poročila iz drugega in šestega odstavka tega člena posreduje županu.
15. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejena v tem aktu. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
(4) V primeru neskladja med določbami akta in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe tega akta.
(5) Koncesijska pogodba se z izbranim koncesionarjem sklene po pravnomočnosti upravne odločbe o izboru koncesionarja, in sicer najpozneje v roku, določenem v razpisni dokumentaciji oziroma v roku 60 dni od njene pravnomočnosti.
(6) Če izbrani koncesionar v določenem roku ne pristopi k podpisu koncesijske pogodbe, lahko koncedent odstopi od izbire oziroma izbere drugega najugodnejšega ponudnika, skladno z določbami razpisne dokumentacije.
16. člen
(sprememba koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe v primerih:
- spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe,
- spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe,
- če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
VII. PRILAGODITEV RAZMERIJ
17. člen
(prilagoditev razmerij)
(1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem, urejenih in določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
18. člen
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
- uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe,
- izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju,
- začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje in oskrbo,
- izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti posodobljene infrastrukture,
- odvzem koncesije.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
VIII. POROČANJE IN NADZOR
19. člen
(dolžnost poročanja)
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence, pripravljati poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku, ki je opredeljen v zahtevi.
(2) Natančnejša vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
20. člen
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca. Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor.
(2) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik.
(3) Natančnejša vsebina in način izvajanja nadzora se lahko podrobneje določita v koncesijski pogodbi.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
21. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
- s prenehanjem koncesijske pogodbe,
- z odkupom koncesije,
- z odvzemom koncesije ali
- s prevzemom koncesije,
na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
22. člen
(izločitvena pravica)
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije (infrastrukturo in opremo), ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki javne infrastrukture se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
24. člen
(uporaba drugih določb)
Za okoliščine, ki jih ta akt ne ureja, veljajo določbe predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
25. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 360-6/2026-3
Datum: 10. 06. 2026
Občina Benedikt
Milan Repič, župan