Občina Benedikt
Čolnikov trg 5
2234 Benedikt
Čolnikov trg 5
2234 Benedikt
ID za DDV: SI77399935
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP BE 14 (Benedikt – gospodarska cona II) v občini Benedikt
Sprejem
Objava
Objavljeno v:
Datum objave:
27.02.2026
Začetek veljavnosti:
14.03.2026
Status:
Veljavno
Drugi podatki
Tip objave:
Odlok
Vsebina:
4. Okolje in prostor > Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)
Na podlagi 129. člena v povezavi s 119. do 124. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US in 75/25) in 7. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo e-občina, št. 35/25 – UPB-2) je Občinski svet Občine Benedikt na 21. redni seji dne 25.2.2026 sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA EUP BE 14 (BENEDIKT – GOSPODARSKA CONA II) V OBČINI BENEDIKT
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/14 in Uradno glasilo e-občina, št. 31/25) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za EUP BE 14 (Benedikt – gospodarska cona II), v občini Benedikt (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN se v zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu vodi pod identifikacijsko številko 5631.
(3) OPPN je izdelalo podjetje Masterplan d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 14, 2000 Maribor, pod številko 023-PA-OPPN/2023.
(2) OPPN se v zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu vodi pod identifikacijsko številko 5631.
(3) OPPN je izdelalo podjetje Masterplan d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 14, 2000 Maribor, pod številko 023-PA-OPPN/2023.
2. člen
(vsebina OPPN)
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter spremljajoče gradivo:
a) tekstualni del (odlok)
b) grafični del
1 Izsek iz grafičnega dela OPN občine Benedikt s prikazom lege območja M 1:2000
2 Situacija obstoječega stanja M 1:1500
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:5000
4 Ureditvena situacija M 1:1000
5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:1000
6 Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije in prerezi M 1:1000
7 Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,
Prikaz ureditev za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:1500
c) spremljajoče gradivo
1 Poročilo o sodelovanju z javnostjo
2 Prikaz podatkov iz stanja prostora
3 Strokovne podlage
4 Usmeritve nosilcev urejanja prostora
5 Mnenja nosilcev urejanja prostora
6 Elaborat ekonomike
7 Okolje
8 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta ter
9 Povzetek za javnost.
a) tekstualni del (odlok)
b) grafični del
1 Izsek iz grafičnega dela OPN občine Benedikt s prikazom lege območja M 1:2000
2 Situacija obstoječega stanja M 1:1500
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:5000
4 Ureditvena situacija M 1:1000
5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:1000
6 Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije in prerezi M 1:1000
7 Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,
Prikaz ureditev za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:1500
c) spremljajoče gradivo
1 Poročilo o sodelovanju z javnostjo
2 Prikaz podatkov iz stanja prostora
3 Strokovne podlage
4 Usmeritve nosilcev urejanja prostora
5 Mnenja nosilcev urejanja prostora
6 Elaborat ekonomike
7 Okolje
8 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta ter
9 Povzetek za javnost.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(namen OPPN)
(namen OPPN)
(1) Z OPPN se podrobneje določijo prostorsko izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, pogoji in merila za parcelacijo, pogoji glede priključevanja stavb na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju GJI) in grajeno javno dobro, pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Skladno z mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor, št. 3563-0085/2025-2 z dne 19. 3. 2025 z naslovom »Občinski podrobni prostorski načrt za EUP BE 14 in del EUP BE 05 v Benediktu – Ocena verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana in mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti plana na varovana območja« območje OPPN in njegovega daljinskega vpliva leži izven posebnega varstvenega območja (Natura 2000) in zavarovanega območja, zato Zavod ocenjuje, da presoje sprejemljivosti vplivov plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti.
(2) Skladno z mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor, št. 3563-0085/2025-2 z dne 19. 3. 2025 z naslovom »Občinski podrobni prostorski načrt za EUP BE 14 in del EUP BE 05 v Benediktu – Ocena verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana in mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti plana na varovana območja« območje OPPN in njegovega daljinskega vpliva leži izven posebnega varstvenega območja (Natura 2000) in zavarovanega območja, zato Zavod ocenjuje, da presoje sprejemljivosti vplivov plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti.
4. člen
(predmet OPPN)
(predmet OPPN)
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:
- gradnja stavb, namenjenih za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne ter spremljajoče storitvene in servisne dejavnosti, stavb sil za zaščito, reševanje in pomoč ter gasilskih domov, umestitev novih cest znotraj gospodarske cone, ureditve za odvodnjavanje območja in zadrževalnik. Uredijo se vsi pripadajoči priključki na infrastrukturno omrežje,
- gradnja prometne in komunalne infrastrukture z navezavo na obstoječo infrastrukturo,
- druge ureditve zunanjih površin, ki so potrebne za realizacijo in funkcioniranje predvidnih ureditev.
III. OBMOČJE OPPN
5. člen
(območje OPPN)
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN se nahaja v severnem delu naselja Benedikt.
(2) Obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 449/6, 449/7, 449/8, 449/9, 449/10, 450/3, 450/4, 450/5, 450/6, 450/7, 451/4, 452/1, 452/10, 452/18, 452/19, 452/20, 452/21, 452/22, 452/24, 458/4, 458/5, 1145/90, 1145/91, 1145/93, 1145/94, 1145/95, 1145/96, 1145/97, 1375/16, 1375/17, 1375/18, vse k.o. Benedikt, v skupni velikosti 3,2 ha.
(3) Zajema enoto urejanja prostora z oznako EUP BE 14. Zemljiščem znotraj enote je v OPN določena osnovna namenska raba kot stavbna zemljišča in podrobnejša namenska raba kot gospodarska cona (IG).
(4) Območje obravnave zajema enoto urejanja prostora EUP BE 14. Na južnem delu te enote je v veljavi Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno-industrijsko cono Benedikt II (Uradni list RS, št. 29/2001), ki v tem delu preneha veljati.
(2) Obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 449/6, 449/7, 449/8, 449/9, 449/10, 450/3, 450/4, 450/5, 450/6, 450/7, 451/4, 452/1, 452/10, 452/18, 452/19, 452/20, 452/21, 452/22, 452/24, 458/4, 458/5, 1145/90, 1145/91, 1145/93, 1145/94, 1145/95, 1145/96, 1145/97, 1375/16, 1375/17, 1375/18, vse k.o. Benedikt, v skupni velikosti 3,2 ha.
(3) Zajema enoto urejanja prostora z oznako EUP BE 14. Zemljiščem znotraj enote je v OPN določena osnovna namenska raba kot stavbna zemljišča in podrobnejša namenska raba kot gospodarska cona (IG).
(4) Območje obravnave zajema enoto urejanja prostora EUP BE 14. Na južnem delu te enote je v veljavi Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno-industrijsko cono Benedikt II (Uradni list RS, št. 29/2001), ki v tem delu preneha veljati.
6. člen
(posegi zunaj območja OPPN)
Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so potrebni tudi posegi na zemljišča izven OPPN, vse k.o. Benedikt:
(posegi zunaj območja OPPN)
Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so potrebni tudi posegi na zemljišča izven OPPN, vse k.o. Benedikt:
- priključek na regionalno cesto, parc. št. 1375/14 k.o. Benedikt,
- priključek na meteorno kanalizacijo, parc. št. 452/15 k.o. Benedikt,
- priključek na fekalno kanalizacijo, parc. št. 452/15 k.o. Benedikt,
- priključek na elektroenergetske vode: parc. št. 452/15 k.o. Benedikt in
- priključek na telekomunikacijski vod, parc. št. 452/12 k.o. Benedikt.
IV. USMERITVE ZA NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTORU
7. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN leži v severnem delu naselju Benedikt, vzhodno od regionalne ceste II. reda, odsek 0315 (Lenart – Gornja Radgona). Središče kraja Benedikt je od skrajnega južnega roba območja OPPN oddaljeno približno 500 m.
(2) Območje je podolgovate oblike v smeri SSV-JJZ. Na zahodni strani je omejeno z regionalno cesto II. reda , na severni z javno potjo JP 705491 (Benedikt – smer Pšeit) in v nadaljevanju z gozdom, na vzhodni z obdelovanimi kmetijskimi površinami in na južni s krajevno cesto LK 203481 (Industrijska cesta).
(3) Značilnost širšega obravnavanega območja je razgiban gričevnat svet, v višjih legah porasel z gozdom, v nižjih legah pa so površine namenjene kmetijski rabi. Dejanska raba zemljišča je kmetijsko zemljišče brez trajnih nasadov, območje je nepozidano, delno pa že izrabljeno za parkiranje tovornih vozil.
(4) Možnost dostopa na območje je iz JJZ strani preko krajevne ceste LK 203481 (Industrijska cesta) in iz SSV strani preko javne poti JP 705491 (Benedikt – smer Pšeit). Priključevanje na zahodno regionalno cesto II. reda, odsek 0315 (Lenart – Gornja Radgona) je dovoljeno le za intervencijska oz. gasilska vozila.
(5) Območje OPPN leži izven območja zavarovane narave in kulturne dediščine, izven poplavno ogroženih območij, skrajno severni in jugovzhodni del območja OPPN pa se nahajata v območjih srednje in velike verjetnosti pojavljanja plazov.
(2) Območje je podolgovate oblike v smeri SSV-JJZ. Na zahodni strani je omejeno z regionalno cesto II. reda , na severni z javno potjo JP 705491 (Benedikt – smer Pšeit) in v nadaljevanju z gozdom, na vzhodni z obdelovanimi kmetijskimi površinami in na južni s krajevno cesto LK 203481 (Industrijska cesta).
(3) Značilnost širšega obravnavanega območja je razgiban gričevnat svet, v višjih legah porasel z gozdom, v nižjih legah pa so površine namenjene kmetijski rabi. Dejanska raba zemljišča je kmetijsko zemljišče brez trajnih nasadov, območje je nepozidano, delno pa že izrabljeno za parkiranje tovornih vozil.
(4) Možnost dostopa na območje je iz JJZ strani preko krajevne ceste LK 203481 (Industrijska cesta) in iz SSV strani preko javne poti JP 705491 (Benedikt – smer Pšeit). Priključevanje na zahodno regionalno cesto II. reda, odsek 0315 (Lenart – Gornja Radgona) je dovoljeno le za intervencijska oz. gasilska vozila.
(5) Območje OPPN leži izven območja zavarovane narave in kulturne dediščine, izven poplavno ogroženih območij, skrajno severni in jugovzhodni del območja OPPN pa se nahajata v območjih srednje in velike verjetnosti pojavljanja plazov.
8. člen
(namembnost območja)
(namembnost območja)
Predvidena je namembnost za gospodarske dejavnosti, dejavnosti sil reševanja, zaščite in pomoči ter dejavnosti gasilstva.
9. člen
(vrste gradenj)
(vrste gradenj)
Na celotnem območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj:
- gradnja novih objektov,
- rekonstrukcija,
- sprememba namembnost v okviru dovoljenih dejavnosti,
- manjša rekonstrukcija,
- vzdrževanje,
- vzdrževalna dela v javno korist in
- odstranitev.
10. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Dopustne so naslednje dejavnosti (skladno z enotno klasifikacijo CC-SI):
a) Nestanovanjske stavbe:
a) Nestanovanjske stavbe:
- 122 Poslovne in upravne stavbe,
- 12203 Druge poslovne stavbe,
- 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (tudi avtomehanične delavnice),
- 12301 Trgovske stavbe,
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
- 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij:
- 12420 Garažne stavbe,
- 125 Industrijske in skladiščne stavbe,
- 12510 Industrijske stavbe,
- 12520 Skladiščne stavbe,
- 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
- 127 Druge nestanovanjske stavbe
- 12742 Stavbe sil za zaščito, reševanje in pomoč, gasilski domovi
- 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev
- 230 Industrijski kompleksi
- 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne,
b) Gradbeni inženirski objekti:- 2112 Lokalne ceste in javne poti, parkirišča izven vozišča,
- 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
- 24 Drugi gradbeni inženirski objekti
- 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje in oporni zidovi),
(2) Na celotnem območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti, oziroma posegi v prostor:- objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;
- ureditve parkovnih površin, drevoredi, posamezna drevesa in modro-zelena infrastruktura;
- enostavni objekti (priključek, ekološki otok, oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, objekti za oglaševanje in informacijski pano, urbana oprema in spominska obeležja, zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije, ipd.),
- v primeru koriščenja geotermalne energije za ogrevanje je dopustna gradnja stavb za rastlinsko pridelavo (CC-SI 12711).
11. člen
(regulacijski elementi)
(regulacijski elementi)
Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski elementi:
- gradbena linija: je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
- gradbena meja: črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je osnovna stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost.
- zelenica: je površina namenjena krajinsko-arhitekturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice, obvezni drevoredi). Uredijo se ob prometnih površinah in ob krajinski preureditvi osrednjega melioracijskega jarka v zadrževalnik meteornih voda kot zeleno-modro infrastrukturo območja z namenom prilagajanja na podnebne spremembe.
- brežina: je površina za premostitev večjih višinskih razlik, predvsem kot posledica nove prometnice.
12. člen
(predvidene odstranitve)
(predvidene odstranitve)
Za potrebe realizacije načrtovanih objektov in ureditev ni predvidenih odstranitev objektov.
V. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
13. člen
(zasnova)
(zasnova)
(1) Območje OPPN se prometno navezuje na jugu na krajevno cesto LK 203481 (Industrijska cesta) in na severu javno pot JP 705491 (Benedikt – smer Pšeit). Izjemoma je omogočeno dodatno navezovanje na regionalno cesto II. reda, odsek 0315 (Lenart – Gornja Radgona samo za intervencijska in gasilska vozila.
(2) Predvideno je nadaljevanje krajevne ceste LK 203481 (Industrijska cesta) proti severu, vzporedno z regionalno cesto II. reda, odsek 0315 (Lenart – Gornja Radgona), vendar z manjšo deviacijo tako, da nova trasa ceste poteka po skrajnem vzhodnem robu območja OPPN. Skupaj z navezavo na javno pot JP 705491 (Benedikt – smer Pšeit) tvori zunanji obod območja OPPN. Zasnovo pogojuje razgiban teren, predvsem v jugovzhodnem oz. vzhodnem delu. Za premostitev večjih višinskih razlik, predvsem kot posledica novih prometnic, se predvidijo brežine v naklonu 1:2. Novo načrtovana cesta se na območju OPPN izvede kot intenzivno ozelenjena cona umirjenega prometa.
(3) Pri vseh stavbah je potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov na parcele, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Gradbene parcele in gradbene meje so zasnovane v obliki ortogonalne mreže, znotraj katere niso predpisane točne lokacije stavb in zunanjih ureditev, pač pa je prostor razdeljen na posamezna območja za gradnjo stavb. Znotraj gradbenih mej je mogoče pod danimi pogoji umeščati posamezne stavbe ali objekte GJI, manipulativne in parkirne površine ter druge zunanje ureditve (zelenice, ploščadi ipd.).
(4) Umestitev in tlorisni gabariti novih stavb so omejeni z gradbenimi mejami (novozgrajene stavbe je ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej in zahtevani odmiki od prometne in komunalne infrastrukture. Za objekte, za katere je potrebno zagotavljati gradnjo do predpisane gradbene meje, štejejo samo stavbe in ne gradbeni inženirski objekti ter objekti in omrežje gospodarske javne infrastrukture. Na celotni gradbeni parceli se dopusti gradnja dostopa, parkirišča, manipulativnih površin, objektov GJI s priključki, zelenih površin, ipd..
(2) Predvideno je nadaljevanje krajevne ceste LK 203481 (Industrijska cesta) proti severu, vzporedno z regionalno cesto II. reda, odsek 0315 (Lenart – Gornja Radgona), vendar z manjšo deviacijo tako, da nova trasa ceste poteka po skrajnem vzhodnem robu območja OPPN. Skupaj z navezavo na javno pot JP 705491 (Benedikt – smer Pšeit) tvori zunanji obod območja OPPN. Zasnovo pogojuje razgiban teren, predvsem v jugovzhodnem oz. vzhodnem delu. Za premostitev večjih višinskih razlik, predvsem kot posledica novih prometnic, se predvidijo brežine v naklonu 1:2. Novo načrtovana cesta se na območju OPPN izvede kot intenzivno ozelenjena cona umirjenega prometa.
(3) Pri vseh stavbah je potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov na parcele, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Gradbene parcele in gradbene meje so zasnovane v obliki ortogonalne mreže, znotraj katere niso predpisane točne lokacije stavb in zunanjih ureditev, pač pa je prostor razdeljen na posamezna območja za gradnjo stavb. Znotraj gradbenih mej je mogoče pod danimi pogoji umeščati posamezne stavbe ali objekte GJI, manipulativne in parkirne površine ter druge zunanje ureditve (zelenice, ploščadi ipd.).
(4) Umestitev in tlorisni gabariti novih stavb so omejeni z gradbenimi mejami (novozgrajene stavbe je ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej in zahtevani odmiki od prometne in komunalne infrastrukture. Za objekte, za katere je potrebno zagotavljati gradnjo do predpisane gradbene meje, štejejo samo stavbe in ne gradbeni inženirski objekti ter objekti in omrežje gospodarske javne infrastrukture. Na celotni gradbeni parceli se dopusti gradnja dostopa, parkirišča, manipulativnih površin, objektov GJI s priključki, zelenih površin, ipd..
14. člen
(tlorisni in višinski gabariti stavb)
(tlorisni in višinski gabariti stavb)
(1) Stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov. Material in konstrukcije stavb niso predpisani.
(2) Tlorisni gabariti:
(2) Tlorisni gabariti:
- oblika pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni,
- ob stavbi se dopuščajo tudi nadstreški, zunanje stopnice ipd. oziroma manjši volumni,
- stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov,
- gabariti stavb, prikazani v List št. 4 – Ureditvena situacija, so okvirni – stavbe so lahko tlorisno drugačnih dimenzij od prikazanih, pri čemer je treba upoštevati pozidanost, faktor zelenih površin in potrebne parkirne površine znotraj gradbene parcele.
- osnovni gabariti stavb imajo poenoteno etažnost P+2,
- osnovni gabariti stavb imajo poenoteno višino do 10,00 m, gasilski dom izjemoma do višine 15,00 m,
- ne glede na prejšnji alineji je zaradi prilagoditve na nagnjen teren na gradbeni parceli 6 možna izvedba kletne etaže (skupna etažnost K+P+2), v manjšem delu pa še dodatna etaža (skupna etažnost nadvišanega dela K+P+3); maksimalna višina altane naj ne presega 4,00 m, merjeno od najvišje točke venca, število kletnih etaž je omejeno na maksimalno 2,
- znotraj gradbenih mej so možne prizidave nadstrešnic oz. pomožnih stavb, etažnosti P,
- dovoljene so vse vrste konstrukcij.
15. člen
(lega in oblikovanje stavb)
(lega in oblikovanje stavb)
(1) Osnovni gabarit stavbe mora biti umeščen znotraj gradbene meje, razvidne iz List št. 4 – Ureditvena situacija. Gradbeno mejo stavbe ne smejo presegati, lahko pa jo presegajo zunanja stopnišča ob stavbah, dvigala, nadstreški nad vhodi, izzidki, ipd., vendar ne več kot 2,00 m.
(2) Stavbi B in E morata biti vsaj z eno, praviloma daljšo stranico, naslonjeni na gradbeno linijo, ki jo določa linija obstoječih stavb v industrijski coni južno izven območja OPPN in varovalni pas regionalne ceste. Nadstrešnica ob stavbi B lahko gradbeno linijo presega proti zahodu, vendar le za 5,80 m. Pri umeščanju ostalih stavb se gradbena linija ne upošteva oz. so stavbe od nje umaknjene v notranjost območja, skladno s prikazanim predlogom gradbenih parcel, gradbenih mej in ostalih obveznih odmikov.
(3) Fasade stavb morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik, po načelih varčne energetske gradnje. Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti usklajena. Barvna uskladitev s koloritom gasilskega doma (terakota) se dopušča, drugačni barvni poudarki so dovoljeni na četrtini fasadne površine. Na ostalih delih fasade so barve fasade v svetlih zemeljskih barvnih tonih (sive, peščene, ipd.) ali lesene oziroma kombinacija obojega, dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Prepovedane so žive, kričeče in bleščeče barve fasad.
(4) Strehe stavb so (praviloma) ravne ali z notranjim naklonom in notranjimi odtoki; mogoča je izvedba v naklonu z ustrezno izvedbo maske venca, da daje vtis ravne strehe. Streha naj bo skrita za fasadnim vencem. Vsi tehnološki elementi (strojne in druge instalacije ter elementi glede obnovljivih virov energije) naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo celotnega območja. Na strehah je dovoljeno postavljati fotonapetostnih modulov, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice. Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe, dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov. Strehe je dopustno ozeleniti oz. urediti kot zelene strehe.
(5) Strehe nad prostori za zbiranje odpadkov morajo biti oblikovno skladne z osnovnimi objekti, h katerim spadajo.
(6) Kota tal pritličja objektov se določi na podlagi projektne dokumentacije dovoznih cest in je praviloma 20 cm nad koto tal dovozne ceste. V grafični prilogi List št. 6: Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije in prerezi so prikazane okvirne višinske kote stavb in cest, podrobneje se višinske kote opredelijo v projektni dokumentaciji.
(7) Pozidanost gradbene parcele je največ 60%, ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.). Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik od parcelne meje, ki znaša 4.00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače.
(8) Pomožni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na osnovno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z osnovnim objektom.
(9) Pri oblikovanju prizidav ter pomožnih objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost z objektom, ki se dograjuje oz. h kateremu se umešča pomožni objekt.
(2) Stavbi B in E morata biti vsaj z eno, praviloma daljšo stranico, naslonjeni na gradbeno linijo, ki jo določa linija obstoječih stavb v industrijski coni južno izven območja OPPN in varovalni pas regionalne ceste. Nadstrešnica ob stavbi B lahko gradbeno linijo presega proti zahodu, vendar le za 5,80 m. Pri umeščanju ostalih stavb se gradbena linija ne upošteva oz. so stavbe od nje umaknjene v notranjost območja, skladno s prikazanim predlogom gradbenih parcel, gradbenih mej in ostalih obveznih odmikov.
(3) Fasade stavb morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik, po načelih varčne energetske gradnje. Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti usklajena. Barvna uskladitev s koloritom gasilskega doma (terakota) se dopušča, drugačni barvni poudarki so dovoljeni na četrtini fasadne površine. Na ostalih delih fasade so barve fasade v svetlih zemeljskih barvnih tonih (sive, peščene, ipd.) ali lesene oziroma kombinacija obojega, dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Prepovedane so žive, kričeče in bleščeče barve fasad.
(4) Strehe stavb so (praviloma) ravne ali z notranjim naklonom in notranjimi odtoki; mogoča je izvedba v naklonu z ustrezno izvedbo maske venca, da daje vtis ravne strehe. Streha naj bo skrita za fasadnim vencem. Vsi tehnološki elementi (strojne in druge instalacije ter elementi glede obnovljivih virov energije) naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo celotnega območja. Na strehah je dovoljeno postavljati fotonapetostnih modulov, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice. Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe, dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov. Strehe je dopustno ozeleniti oz. urediti kot zelene strehe.
(5) Strehe nad prostori za zbiranje odpadkov morajo biti oblikovno skladne z osnovnimi objekti, h katerim spadajo.
(6) Kota tal pritličja objektov se določi na podlagi projektne dokumentacije dovoznih cest in je praviloma 20 cm nad koto tal dovozne ceste. V grafični prilogi List št. 6: Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije in prerezi so prikazane okvirne višinske kote stavb in cest, podrobneje se višinske kote opredelijo v projektni dokumentaciji.
(7) Pozidanost gradbene parcele je največ 60%, ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.). Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik od parcelne meje, ki znaša 4.00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače.
(8) Pomožni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na osnovno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z osnovnim objektom.
(9) Pri oblikovanju prizidav ter pomožnih objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost z objektom, ki se dograjuje oz. h kateremu se umešča pomožni objekt.
16. člen
(ureditev zunanjih površin)
(ureditev zunanjih površin)
(1) Dovozi k stavbam se uredijo z obstoječe in predvidene cestne mreže, preko predvidenih cestnih priključkov. Ob tem morajo biti zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik stavb od parcelne meje, ki znaša 4.00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače.
(2) Gradbene parcele se uredijo kot dovozne in parkirne površine, peš dostopi in zelenice. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel se asfaltirajo ali tlakujejo (travne plošče). Vsi lastniki zemljišč morajo na lastnem zemljišču zagotavljati obračanje svojih vozil in preprečiti vzvratno vožnjo / obračanje na javnih cestah in ostalih površinah.
(3) Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Zagotoviti je potrebno opredeljen faktor zelenih površine, ki znaša najmanj 0,1.
(4) Dopustna je postavitev ograj. Ograje so lahko do višine 2,20 m (enotne, tipske, žične, sive barve) in postavljene do meje gradbenih parcel, razen na cestni strani oz. strani dostopa, kjer se izvedejo skladno s 17. členom tega odloka.
(5) Oporni zidovi se lahko izvajajo le, kadar to zahteva prilagoditev na večje višinske razlike v terenu in je njihova potrebnost opredeljena v pogojih geomehanskega elaborata. Primerneje je teren urejati z modeliranjem terena z zatravljenimi brežinami, le mestoma, kjer ni možna drugačna ureditev tudi z opornimi zidovi, najbolje v kaskadah, vsak posamezni zid do višine 1,50 m. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Škarpe in oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in obvezno ozelenjeni.
(6) Po zahodni strani območja, vzdolž regionalne ceste ter po vzhodni strani območja, vzdolž podaljška Industrijske ceste je obvezna izvedba obcestnih drevoredov oz. zelenih pasov, namenjenih varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti ter prilagajanju podnebnim spremembam. Del drevoreda na določeni gradbeni parceli v sklopu izgradnje, najkasneje pa pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za prvo od stavb na pripadajoči gradbeni parceli, zagotovi investitor oz. lastnik predmetne gradbene parcele.
(7) Večje zelene površine so predvidene tudi ob krajinski preureditvi osrednjega melioracijskega jarka v odprt zadrževalnik meteornih voda kot zeleno-modro infrastrukturo območja z namenom prilagajanja na podnebne spremembe. Med gradbenimi parcelami se lahko izvedejo ožji zeleni pasovi v delih, kjer je potrebno prilagajanje obstoječemu terenu. Zasaditev naj se izvede z drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in obremenjenost tal. Izbor drevesnih vrst za oba obvezna obcestna drevoreda naj se prilagodi obstoječim tako, da se drevoredi nadaljujejo kot enovita poteza istovrstnih drevesnih vrst.
(8) Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m, izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve.
(2) Gradbene parcele se uredijo kot dovozne in parkirne površine, peš dostopi in zelenice. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel se asfaltirajo ali tlakujejo (travne plošče). Vsi lastniki zemljišč morajo na lastnem zemljišču zagotavljati obračanje svojih vozil in preprečiti vzvratno vožnjo / obračanje na javnih cestah in ostalih površinah.
(3) Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Zagotoviti je potrebno opredeljen faktor zelenih površine, ki znaša najmanj 0,1.
(4) Dopustna je postavitev ograj. Ograje so lahko do višine 2,20 m (enotne, tipske, žične, sive barve) in postavljene do meje gradbenih parcel, razen na cestni strani oz. strani dostopa, kjer se izvedejo skladno s 17. členom tega odloka.
(5) Oporni zidovi se lahko izvajajo le, kadar to zahteva prilagoditev na večje višinske razlike v terenu in je njihova potrebnost opredeljena v pogojih geomehanskega elaborata. Primerneje je teren urejati z modeliranjem terena z zatravljenimi brežinami, le mestoma, kjer ni možna drugačna ureditev tudi z opornimi zidovi, najbolje v kaskadah, vsak posamezni zid do višine 1,50 m. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Škarpe in oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in obvezno ozelenjeni.
(6) Po zahodni strani območja, vzdolž regionalne ceste ter po vzhodni strani območja, vzdolž podaljška Industrijske ceste je obvezna izvedba obcestnih drevoredov oz. zelenih pasov, namenjenih varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti ter prilagajanju podnebnim spremembam. Del drevoreda na določeni gradbeni parceli v sklopu izgradnje, najkasneje pa pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za prvo od stavb na pripadajoči gradbeni parceli, zagotovi investitor oz. lastnik predmetne gradbene parcele.
(7) Večje zelene površine so predvidene tudi ob krajinski preureditvi osrednjega melioracijskega jarka v odprt zadrževalnik meteornih voda kot zeleno-modro infrastrukturo območja z namenom prilagajanja na podnebne spremembe. Med gradbenimi parcelami se lahko izvedejo ožji zeleni pasovi v delih, kjer je potrebno prilagajanje obstoječemu terenu. Zasaditev naj se izvede z drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in obremenjenost tal. Izbor drevesnih vrst za oba obvezna obcestna drevoreda naj se prilagodi obstoječim tako, da se drevoredi nadaljujejo kot enovita poteza istovrstnih drevesnih vrst.
(8) Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m, izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve.
17. člen
(odmiki)
(odmiki)
(1) Odmiki od parcelnih mej s sosednjimi stavbami:
najbolj izpostavljene točke novih stavb morajo biti odmaknjene od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, odmik je upoštevan ob določitvi gradbene meje in praviloma znaša 4,00 m od sosednjih parcelnih meja, 5,00 m od meje javnega dobra lokalne ceste in 15,00 m od meje javnega dobra državne ceste,
pomožni (enostavni in nezahtevni) objekti morajo biti od parcelnih mej odmaknjeni najmanj 1,50 m,
sosedske ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0,50 m od parcelne meje, ograje na cestni strani oz. ob uvozih se izvedejo skladno s 15. členom tega odloka,
odmiki zunanjih ureditev (zasebni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m,
odmiki elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m.
(2) Odmiki od javnih cest:
gradnja v varovalnem pasu javne ceste je dopustna na podlagi pisnega soglasja pristojnega organa za promet,
minimalni odmik najbolj izpostavljene točke novih stavb od roba cestnega telesa občinskih javnih cest mora znašati najmanj 5,00 m za stavbe in najmanj 1,00 m za ograje, na nepreglednih delih se odmik prilagodi tako, da se zagotavlja preglednost, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije,
ne glede na prejšnjo alinejo lahko odmik stavb na gradbenih parcelah A in D ter pritlična etaža stavbe na gradbeni parceli C od roba cestnega telesa občinskih javnih cest izjemoma znaša 1,00 m, kar se podrobneje obrazloži v dodatni urbanistični preveritvi kot del projektne dokumentacije ter uskladi in potrdi s strani pristojne občinske službe,
odmiki ograj in živih mej od javnih cest ter njihove višine ne smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev, pridobiti je potrebno soglasje pristojnega organa za promet. Ograja na cestni strani (v območju preglednostnega trikotnika cestnega priključka) mora zagotavljati zadostno transparentnost, na kar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste, preglednostni trikotnik mora biti razviden iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(4) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
najbolj izpostavljene točke novih stavb morajo biti odmaknjene od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, odmik je upoštevan ob določitvi gradbene meje in praviloma znaša 4,00 m od sosednjih parcelnih meja, 5,00 m od meje javnega dobra lokalne ceste in 15,00 m od meje javnega dobra državne ceste,
pomožni (enostavni in nezahtevni) objekti morajo biti od parcelnih mej odmaknjeni najmanj 1,50 m,
sosedske ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0,50 m od parcelne meje, ograje na cestni strani oz. ob uvozih se izvedejo skladno s 15. členom tega odloka,
odmiki zunanjih ureditev (zasebni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m,
odmiki elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m.
(2) Odmiki od javnih cest:
gradnja v varovalnem pasu javne ceste je dopustna na podlagi pisnega soglasja pristojnega organa za promet,
minimalni odmik najbolj izpostavljene točke novih stavb od roba cestnega telesa občinskih javnih cest mora znašati najmanj 5,00 m za stavbe in najmanj 1,00 m za ograje, na nepreglednih delih se odmik prilagodi tako, da se zagotavlja preglednost, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije,
ne glede na prejšnjo alinejo lahko odmik stavb na gradbenih parcelah A in D ter pritlična etaža stavbe na gradbeni parceli C od roba cestnega telesa občinskih javnih cest izjemoma znaša 1,00 m, kar se podrobneje obrazloži v dodatni urbanistični preveritvi kot del projektne dokumentacije ter uskladi in potrdi s strani pristojne občinske službe,
odmiki ograj in živih mej od javnih cest ter njihove višine ne smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev, pridobiti je potrebno soglasje pristojnega organa za promet. Ograja na cestni strani (v območju preglednostnega trikotnika cestnega priključka) mora zagotavljati zadostno transparentnost, na kar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste, preglednostni trikotnik mora biti razviden iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(4) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
VI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
18. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
- pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vsa določila pridobljenih mnenj k OPPN,
- pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
- načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so načrtovani objekti lahko priključeni še na elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti pod pogoji posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
- praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi, objekti in naprave potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
- kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
- trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
- gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
- dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih okoljskih, energetskih in elektronsko komunikacijskih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
- dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov, objektov in naprav okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
- obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
- pri projektiranju objektov v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
- umestitev gospodarske javne komunalne infrastrukture mora obvezno omogočati izvedbo zelenega obcestnega pasu in zasaditev drevoreda.
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine ter intervencijske poti morajo biti asfaltirane in utrjene na predpisano nosilnost, hkrati pa morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost. Zunanje površine za mirujoči promet morajo biti utrjene in morajo zagotavljati dostopnost osebnim oziroma drugim vozilom, za katera so le-te namenjene.
(2) Površine za promet pešcev, kolesarjev in glavni vhodi do objektov morajo zagotavljati uporabo brez grajenih ovir skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(2) Površine za promet pešcev, kolesarjev in glavni vhodi do objektov morajo zagotavljati uporabo brez grajenih ovir skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje dostopa funkcionalno oviranim osebam.
20. člen
(cestno omrežje)
(cestno omrežje)
(1) Območje obravnave se nahaja v varovalnem pasu državne ceste R2-449, odsek 0315 Lenart – Gornja Radgona od km 7,150 do km 7,480 desno (15,00 m od roba cestnega sveta), v varovalnem pasu krajevne ceste LK 203481 - Industrijska cesta (10,00 m od roba cestnega sveta) ter v varovalnem pasu javne poti JP 705491 Benedikt – smer Pšeit (5,00 m od roba cestnega sveta). Za vsak poseg v varovalni pas državni in občinske ceste je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca.
(2) Za napajanje gospodarske cone je predvidena izvedba podaljška krajevne ceste LK 203481 - Industrijska cesta in navezava ter delna rekonstrukcija javne poti JP 705491 Benedikt – smer Pšeit. Gospodarska cona se na državno cesto priključuje preko obstoječega urejenega priključka v km 7,150, preko obstoječega cestnega priključka v km 7,460 in preko predvidenega interventnega uvoza / izvoza za gasilski dom.
(3) Obstoječi cestni priključek na državno cesto v km 7,460 se uredi skladno z zakonodajo (širina, naklon, signalizacija, preglednost na priključku in drugo) ter uredi varno prehajanje iz mešane površine za pešce in kolesarje v območje državne ceste. Ureditev cestnih priključkov se podrobneje prikaže v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(4) Za gasilska vozila je načrtovano intervencijsko priključevanje na regionalno cesto neposredno z vadbene površine pred garažami gasilskih vozil, kar je regulirano z zapornico. Predvideni (novi) cestni priključek za intervencijo se uredi skladno z zakonodajo.
(5) Upoštevati je treba zadosten odmik objektov, zasaditve in infrastrukture od državne ceste (prikazano v prečnem profilu v grafični prilogi List št. 6: Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije in prerezi). Meteorne vode ne smejo biti speljane v objekte odvodnjavanja državne ceste.
(6) Podaljšek krajevne ceste LK 203481 - Industrijska cesta se izdela v enakem profilu kot je izveden obstoječi del Industrijske ceste in sicer v asfaltni izvedbi, vozišče ima predvidoma do 2% prečnega sklona, vzdolžni sklon se prilagaja terenu, prečni profil ceste znaša:
(8) Cestni odseki se lahko gradijo v več etapah, odvisno od etapnosti zasedanja z OPPN načrtovanih programom. V vseh etapah je potrebno zagotoviti normalno odvijanje obstoječega prometa ter pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo za delovanje posamezne etape.
(9) Cestno omrežje omogoča dostop intervencijskim vozilom.
(10) Znotraj meje cestnega telesa in preglednostnega trikotnika posameznega priključka oz. križišča ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključka ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju priključka. V območju preglednostnega trikotnika ni dovoljena postavitev kakršnihkoli objektov, ograje, zelene bariere, nasipa ipd.
(11) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu državnih in občinskih cest v okviru OPPN mora pripravljavec oziroma posamezni investitor projektno dokumentacijo dostaviti v pregled in potrditev pristojni službi, si nanjo pridobiti projektne pogoje in mnenje oziroma soglasje za izvedbo del na podlagi predpisov, ki urejajo področje cest in predpisov, ki urejajo področje graditve.
(12) Vse posege v vplivnem območju in v varovalnem pasu državne ceste je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi predpisi, ob upoštevanju obstoječe in predvidene obremenitve neposrednega okolja ob prometnici. Ob opredeljevanju funkcije tangiranega območja prostorskega akta je treba obvezno upoštevati načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju. Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Pri obravnavanih posegih v varovalnem pasu državne ceste Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti.
(13) Pri načrtovanju ureditev znotraj predmetnega OPPN naj se uporablja veljavna zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na gradnjo, varstvo, upravljanje in vzdrževanje javne ceste.
(2) Za napajanje gospodarske cone je predvidena izvedba podaljška krajevne ceste LK 203481 - Industrijska cesta in navezava ter delna rekonstrukcija javne poti JP 705491 Benedikt – smer Pšeit. Gospodarska cona se na državno cesto priključuje preko obstoječega urejenega priključka v km 7,150, preko obstoječega cestnega priključka v km 7,460 in preko predvidenega interventnega uvoza / izvoza za gasilski dom.
(3) Obstoječi cestni priključek na državno cesto v km 7,460 se uredi skladno z zakonodajo (širina, naklon, signalizacija, preglednost na priključku in drugo) ter uredi varno prehajanje iz mešane površine za pešce in kolesarje v območje državne ceste. Ureditev cestnih priključkov se podrobneje prikaže v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(4) Za gasilska vozila je načrtovano intervencijsko priključevanje na regionalno cesto neposredno z vadbene površine pred garažami gasilskih vozil, kar je regulirano z zapornico. Predvideni (novi) cestni priključek za intervencijo se uredi skladno z zakonodajo.
(5) Upoštevati je treba zadosten odmik objektov, zasaditve in infrastrukture od državne ceste (prikazano v prečnem profilu v grafični prilogi List št. 6: Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije in prerezi). Meteorne vode ne smejo biti speljane v objekte odvodnjavanja državne ceste.
(6) Podaljšek krajevne ceste LK 203481 - Industrijska cesta se izdela v enakem profilu kot je izveden obstoječi del Industrijske ceste in sicer v asfaltni izvedbi, vozišče ima predvidoma do 2% prečnega sklona, vzdolžni sklon se prilagaja terenu, prečni profil ceste znaša:
- 2 x 3,25 m dvosmerno vozišče (z možnostjo izvedbe obojestranskega kolesarskega pasu na vozišču širine 2x 1,00 m),
- 1 x 1,50 m enostranski hodnik za pešce,
- 1 x 2,00 m zeleni obcestni pas z drevoredom.
(8) Cestni odseki se lahko gradijo v več etapah, odvisno od etapnosti zasedanja z OPPN načrtovanih programom. V vseh etapah je potrebno zagotoviti normalno odvijanje obstoječega prometa ter pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo za delovanje posamezne etape.
(9) Cestno omrežje omogoča dostop intervencijskim vozilom.
(10) Znotraj meje cestnega telesa in preglednostnega trikotnika posameznega priključka oz. križišča ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključka ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju priključka. V območju preglednostnega trikotnika ni dovoljena postavitev kakršnihkoli objektov, ograje, zelene bariere, nasipa ipd.
(11) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu državnih in občinskih cest v okviru OPPN mora pripravljavec oziroma posamezni investitor projektno dokumentacijo dostaviti v pregled in potrditev pristojni službi, si nanjo pridobiti projektne pogoje in mnenje oziroma soglasje za izvedbo del na podlagi predpisov, ki urejajo področje cest in predpisov, ki urejajo področje graditve.
(12) Vse posege v vplivnem območju in v varovalnem pasu državne ceste je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi predpisi, ob upoštevanju obstoječe in predvidene obremenitve neposrednega okolja ob prometnici. Ob opredeljevanju funkcije tangiranega območja prostorskega akta je treba obvezno upoštevati načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju. Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Pri obravnavanih posegih v varovalnem pasu državne ceste Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti.
(13) Pri načrtovanju ureditev znotraj predmetnega OPPN naj se uporablja veljavna zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na gradnjo, varstvo, upravljanje in vzdrževanje javne ceste.
21. člen
(letalski promet)
(letalski promet)
(1) Preko območja načrtovanih prostorskih ureditev potekajo zračne poti, zato je pri posegih v prostor potrebno upoštevanje omejitev, kot izhajajo iz določil prepisa o letalstvu. Pri načrtovanju je treba upoštevati določila, povezana z ovirami za zračni promet po predpisu o letalstvu.
(2) Zunaj cone letališča štejejo za ovire:
(4) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno pridobiti ustrezno mnenje Javne agencije za civilno letalstvo RS k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Zunaj cone letališča štejejo za ovire:
- v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;
- objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;
- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov.
(4) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno pridobiti ustrezno mnenje Javne agencije za civilno letalstvo RS k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
22. člen
(mirujoči promet)
(mirujoči promet)
(1) Število in izvedba parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM) se določi skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž v OPN občine Benedikt. Zahtevano število parkirnih mest je potrebno zagotoviti na gradbeni parceli.
(2) Skladno s predpisi je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. PM za funkcionalno ovirane osebe morajo biti umeščena v bližino vstopov v objekte, dvigala oziroma ob ostalih komunikacijskih površinah.
(3) Vse nove parkirne površine je treba opremiti s polnilnimi mesti za polnjenje električnih vozil, in sicer najmanj eno PM na vsakih 10 PM.
(4) Na območju OPPN je treba na nivoju terena zagotoviti ustrezno število PM za tovorna vozila. PM za tovorni promet morajo biti umeščena tako, da omogočajo neoviran dostop za tovorna vozila, hkrati pa ne ovirajo dostopa do PM za druge oblike mobilnosti.
(5) Število parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj 20% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Prioritetno se parkirišča umešča bližje vhodom v stavbe. Priporočljivo je zagotoviti višji nivo opremljenosti parkirišč. Potrebno je zagotoviti smiselno število PM za kolesa po posameznih dejavnostih v coni, pri čemer jih je treba postaviti na takšna mesta, da pri uporabi PM in nadaljevanju peš hoje ne prihaja do konfliktov z drugimi oblikami prometa. Poleg ustreznega števila PM za kolesa je treba na območju OPPN urediti varovane in pred zunanjimi vplivi zaščitene kolesarnice oziroma nadstrešnice in ustrezne dostopne poti.
(6) Preko PM na nivoju terena ne sme biti urejeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Objekti za zbiranje odpadkov morajo biti umeščeni tako, da dostop do njih ne poteka neposredno preko PM, lahko pa so na ali ob parkirišču.
(7) Pri objektu D po ureditveni situaciji ni mogoče zagotoviti parkiranja na gradbeni parceli, zato se 12 parkirnih mest zagotovi na ozelenjenem parkirišču ob Industrijski cesti. Zasaditev parkirišču pripadajočih dreves ob izgradnji objekta zagotovi investitor.
(8) Parkirne površine za osebna vozila na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM), je treba ozeleniti, zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM, drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno, za tlakovanje je treba uporabiti porozne materiale;
(2) Skladno s predpisi je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. PM za funkcionalno ovirane osebe morajo biti umeščena v bližino vstopov v objekte, dvigala oziroma ob ostalih komunikacijskih površinah.
(3) Vse nove parkirne površine je treba opremiti s polnilnimi mesti za polnjenje električnih vozil, in sicer najmanj eno PM na vsakih 10 PM.
(4) Na območju OPPN je treba na nivoju terena zagotoviti ustrezno število PM za tovorna vozila. PM za tovorni promet morajo biti umeščena tako, da omogočajo neoviran dostop za tovorna vozila, hkrati pa ne ovirajo dostopa do PM za druge oblike mobilnosti.
(5) Število parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj 20% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Prioritetno se parkirišča umešča bližje vhodom v stavbe. Priporočljivo je zagotoviti višji nivo opremljenosti parkirišč. Potrebno je zagotoviti smiselno število PM za kolesa po posameznih dejavnostih v coni, pri čemer jih je treba postaviti na takšna mesta, da pri uporabi PM in nadaljevanju peš hoje ne prihaja do konfliktov z drugimi oblikami prometa. Poleg ustreznega števila PM za kolesa je treba na območju OPPN urediti varovane in pred zunanjimi vplivi zaščitene kolesarnice oziroma nadstrešnice in ustrezne dostopne poti.
(6) Preko PM na nivoju terena ne sme biti urejeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Objekti za zbiranje odpadkov morajo biti umeščeni tako, da dostop do njih ne poteka neposredno preko PM, lahko pa so na ali ob parkirišču.
(7) Pri objektu D po ureditveni situaciji ni mogoče zagotoviti parkiranja na gradbeni parceli, zato se 12 parkirnih mest zagotovi na ozelenjenem parkirišču ob Industrijski cesti. Zasaditev parkirišču pripadajočih dreves ob izgradnji objekta zagotovi investitor.
(8) Parkirne površine za osebna vozila na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM), je treba ozeleniti, zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM, drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno, za tlakovanje je treba uporabiti porozne materiale;
23. člen
(pešpoti in kolesarski promet)
(1) Ločene površine za kolesarje in pešce se na območju OPPN uredi ob javnem cestnem omrežju. Vzdolž zahodne strani podaljška Industrijske ceste je predvidena izvedba hodnika za pešce v širini 1,50 m. Kolesarski pasovi se lahko izvedejo na vozišču, obojestransko, v širini 1,00 m. V primeru izvedbe kolesarskih pasov ob podaljšku Industrijske ceste se smiselno kolesarski pasovi izvedejo tudi ob obstoječem delu Industrijske ceste.
(2) Nadaljevanje obstoječe površine za mešani peš in kolesarski promet ob državni cesti proti severu se v križišču s severno prečno ceste jasno označi s signalizacijo. Uredi se prehod za kolesarje preko križišča, robnik obstoječe mešane površine se v delu spusti do nivoja vozišča, kolesarski promet se proti severu nadaljuje ob desni strani vozišča regionalne ceste. Peš promet se iz mešane površine nadaljuje po predvidenem hodniku za pešce ob podaljšku Industrijske ceste proti vzhodu in nazaj proti naselju na jugu.
(3) Pešpoti in ploščadi morajo biti utrjene s poroznimi materiali in opremljene z osnovno urbano opremo ter primerno osvetljene.
(4) Prehode za pešce in kolesarje na območju OPPN je treba označiti z ustreznimi talnimi označbami. Na območju prehodov za pešce se izvede poglobitev robnikov, na območju skupnih prehodov za pešce in kolesarje pa je treba poleg poglobljenih robnikov urediti tudi klančine, s čimer se zagotovi ustrezno prevoznost za kolesarje.
(5) Javno infrastrukturo za pešce se smiselno opremi s talnim taktilnim vodilnim sistemom.
(6) Na območju OPPN veljajo naslednji pogoji za oblikovanje zunanjih površin:
(pešpoti in kolesarski promet)
(1) Ločene površine za kolesarje in pešce se na območju OPPN uredi ob javnem cestnem omrežju. Vzdolž zahodne strani podaljška Industrijske ceste je predvidena izvedba hodnika za pešce v širini 1,50 m. Kolesarski pasovi se lahko izvedejo na vozišču, obojestransko, v širini 1,00 m. V primeru izvedbe kolesarskih pasov ob podaljšku Industrijske ceste se smiselno kolesarski pasovi izvedejo tudi ob obstoječem delu Industrijske ceste.
(2) Nadaljevanje obstoječe površine za mešani peš in kolesarski promet ob državni cesti proti severu se v križišču s severno prečno ceste jasno označi s signalizacijo. Uredi se prehod za kolesarje preko križišča, robnik obstoječe mešane površine se v delu spusti do nivoja vozišča, kolesarski promet se proti severu nadaljuje ob desni strani vozišča regionalne ceste. Peš promet se iz mešane površine nadaljuje po predvidenem hodniku za pešce ob podaljšku Industrijske ceste proti vzhodu in nazaj proti naselju na jugu.
(3) Pešpoti in ploščadi morajo biti utrjene s poroznimi materiali in opremljene z osnovno urbano opremo ter primerno osvetljene.
(4) Prehode za pešce in kolesarje na območju OPPN je treba označiti z ustreznimi talnimi označbami. Na območju prehodov za pešce se izvede poglobitev robnikov, na območju skupnih prehodov za pešce in kolesarje pa je treba poleg poglobljenih robnikov urediti tudi klančine, s čimer se zagotovi ustrezno prevoznost za kolesarje.
(5) Javno infrastrukturo za pešce se smiselno opremi s talnim taktilnim vodilnim sistemom.
(6) Na območju OPPN veljajo naslednji pogoji za oblikovanje zunanjih površin:
- prometne ureditve morajo biti oblikovane tako, da se zagotavlja varnost vseh udeležencev v prometu, da se povečuje atraktivnost potovanja s trajnostnimi prevoznimi sredstvi ter da se omogoča varno priključevanje težkih tovornih vozil na Industrijsko in prečno severno cesto.
- vodenje kolesarjev in pešcev mora biti urejeno prepoznavno, enostavno in udobno ter
- peš površine morajo biti nivojsko ločene od vozišča.
24. člen
(intervencijske poti in površine)
(intervencijske poti in površine)
(1) Do obstoječih in novih objektov je treba urediti dovoze in površine za delovanje intervencijskih poti skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Intervencijska, dostavna in komunalna vozila do objektov znotraj območja OPPN dostopajo preko javnega cestnega omrežja, cestnih priključkov in preko notranjih internih prometnih površin.
(3) Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo oziroma ustrezna obračališča.
(4) Tehnični elementi cestnih priključkov (zavijalni radiji, širina) morajo omogočati neovirano vožnjo merodajnim intervencijskim, dostavnim in komunalnim vozilom.
(5) Priključevanje gasilskih intervencijskih vozil na regionalno cesto je omogočeno neposredno iz gasilskega doma in je interno regulirano z rampo.
(2) Intervencijska, dostavna in komunalna vozila do objektov znotraj območja OPPN dostopajo preko javnega cestnega omrežja, cestnih priključkov in preko notranjih internih prometnih površin.
(3) Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo oziroma ustrezna obračališča.
(4) Tehnični elementi cestnih priključkov (zavijalni radiji, širina) morajo omogočati neovirano vožnjo merodajnim intervencijskim, dostavnim in komunalnim vozilom.
(5) Priključevanje gasilskih intervencijskih vozil na regionalno cesto je omogočeno neposredno iz gasilskega doma in je interno regulirano z rampo.
25. člen
(vodovodno omrežje)
(vodovodno omrežje)
(1) Znotraj območja OPPN ni javnega vodovoda.
(2) Za oskrbo predvidenih stavb s pitno vodo je potrebna dograditev obstoječega vodovoda. Trasa predvidenega vodotoka poteka v javni cesti (podaljšku Industrijske ceste). Navezava na obstoječ javni vodovod je predvidena na zemljišču s parcelno številko 452/1 k.o. Benedikt. Ob podaljški Industrijske ceste se predvidi vgradnjo ustreznega števila požarnih hidrantov. Priključevanje objektov je predvideno preko individualnih vodovodnih priključkov z merilnimi mesti v jaških po izgradnji vodovoda.
(3) Obvezno je upoštevanje določil predpisov o oskrbi s pitno vodo, predpisov o projektiranju, tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovodnega sistema, predpisov o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodov v Občini Benedikt, predpisov o gospodarskih javnih službah v Občini Benedikt in katastra vodovodnih naprav in objektov.
(2) Za oskrbo predvidenih stavb s pitno vodo je potrebna dograditev obstoječega vodovoda. Trasa predvidenega vodotoka poteka v javni cesti (podaljšku Industrijske ceste). Navezava na obstoječ javni vodovod je predvidena na zemljišču s parcelno številko 452/1 k.o. Benedikt. Ob podaljški Industrijske ceste se predvidi vgradnjo ustreznega števila požarnih hidrantov. Priključevanje objektov je predvideno preko individualnih vodovodnih priključkov z merilnimi mesti v jaških po izgradnji vodovoda.
(3) Obvezno je upoštevanje določil predpisov o oskrbi s pitno vodo, predpisov o projektiranju, tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovodnega sistema, predpisov o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodov v Občini Benedikt, predpisov o gospodarskih javnih službah v Občini Benedikt in katastra vodovodnih naprav in objektov.
26. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Znotraj območja OPPN ni obstoječe javne komunalne in meteorne odpadne kanalizacije.
(2) Za odvajanje komunalnih odvajanja voda z OPPN predvidenih stavb je predvidena dograditev obstoječega sistema odvajanja komunalnih odpadnih voda. Novi vod je predviden v skupnem komunalnem koridorju v javni občinski cesti, na skrajnem jugu območja pa se priključi na obstoječ jašek v Industrijski cesti (parcela št. 452/15 k.o. Benedikt). Od javnega voda do posameznih gradbenih parcel je predvidena izvedba hišnih priključkov za priklop stavb na sistem odvajanja komunalnih odpadnih voda.
(3) Za odvajanje padavinskih odpadnih voda z OPPN predvidenih stavb je predvidena dograditev obstoječega sistema odvajanja padavinskih odpadnih voda. Skladno z Geotehničnim poročilom iz 39. člena tega odloka ponikanje meteornih voda zaradi slabe propustnosti tal ni možno, prav tako zaradi erozijsko potencialno ogroženega območja ni možno razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode po terenu. Na posameznih gradbenih parcelah je predvideno kontrolirano zbiranje padavinske odpadne vode, ki se preko peskolovov in zadrževalnikov odvaja v razširjeni in preoblikovani obstoječi melioracijski jarek, ki prečka obravnavano območje in državno cesto (obstoječi propust) ter se na zahodu izliva v obstoječi odprti odvodnik (vodotok). Obstoječi melioracijski jarek znotraj obravnavanega območja spremeni svoj profil in se razširi v odprt naravni zadrževalnik, urejen kot ustrezna modro-zelena infrastruktura območja.
(4) Predvidene ceste imajo svoj sistem odvajanja padavinske odpadne vode in sicer se vzdolž cest predvidi izvedba odprtega jarka vzdolž vzhodne strani ceste, ki kontrolirano zajema zaledne padavinske vode in vode iz severnega dela ceste ter se priključi na melioracijski jarek / novi odprti zadrževalnik območja. Južni del ceste, ležeč nižje od melioracijskega jarka, se preko predvidene meteorne kanalizacije priključi na obstoječi jašek meteorne kanalizacije v Industrijski cesti (parcela št. 452/15 k.o. Benedikt). Skrajno severozahodni del ceste se preko asfaltne mulde odvaja v obstoječi obcestni jarek, ki se v SZ vogalu območja združi z obcestnim jarkom državne ceste.
(5) Pri odvajanju meteorne kanalizacije je potrebno zagotoviti, da se v dolvodnem območju ne poslabšajo hidrološko hidravlične razmere. Skladno s predpisi se po potrebi predvidi vgradnja lovilcev olj. Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin je predvideno tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
(6) Iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne stavbe, predvidene z OPPN, mora biti jasno razvidno mesto iztoka interne kanalizacije padavinskih in prečiščenih komunalnih voda.
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi o čiščenju komunalne odpadne vode in predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(8) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(9) Na erozijskem območju je prepovedano nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih. Lastnik zemljišča ali drugi posestnik na plazljivem območju ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(10) Morebitni izpust padavinskih in prečiščenih komunalnih voda v vodotok oziroma površinski odvodnik mora biti izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Po potrebi mora biti opremljena s protipoplavno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektni dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
(11) Skladno s področnimi predpisi se za odvajanje padavinskih odpadnih voda z večjih parkirišč oz. parkirišč za tovorna vozila in manipulativnih površin v površinski odvodnik pred iztokom načrtuje ustrezno dimenzioniran lovilec olj in usedalnik. Iz projektne dokumentacije za posamezno gradbeno parcelo, na kateri so takšne površine predvidene, mora biti razvidno, da je predvidena tudi vgradnja standardiziranih lovilcev olj. Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodoneprepustne. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drugi vodoneprepustni material.
(12) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistem voda – voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pred predvideno gradnjo objekta pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu z relevantnimi predpisi. Če gre za rabo vode po relevantnih predpisih, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja oziroma mnenja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke zgoraj omenjenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.
(13) Velikosti zadrževalnika se določijo skladno s področno zakonodajo, predvsem pa na podlagi velikosti prispevnih površin, jakosti (intenziteti) naliva glede na podatke najbližje padavinske postaje, koeficienta odtoka in koeficienta zakasnitve.
(14) V primeru odvoda voda s površin zadnjih kletnih etaž je za primer požara treba zagotoviti avtomatsko zaporo na sistemu za odvod voda iz teh kletnih etaž. S tem bo celotna zadnja kletna etaža predstavljala lovilni bazen za zajem požarnih voda.
(15) Vsi prostori in površine, kot so strojnice, oziroma tehnični prostori in drugi prostori, kjer se bodo skladiščile, pretovarjale, uporabljale, odstranjevale (embalaža in ostanki) tudi male količine nevarnih snovi, morajo biti urejeni kot lovilna skleda, vodotesno, brez odtokov, neprepustni za vodo in možne nevarne snovi, tlaki morajo biti odporni na snovi ob razlitju ali raztrosu, da se prepreči vsak možen vpliv na površinske in podzemne vode zaradi varovanja virov pitne vode.
(16) Prostor za oskrbo gradbenih strojev z gorivom ali oljem mora biti urejen tako, da je tudi pri morebitnem razlitju goriva omogočen zajem tega goriva in onemogočen izliv v tla. Urejen mora biti na neprepustno utrjeni površini, v obliki lovilne sklede ustreznega volumna. V neposredni bližini mora biti na voljo absorpcijsko sredstvo za takojšnje ukrepanje v primeru razlitja.
(17) Pred priključitvijo posameznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(18) Hišne priključke izdela izvajalec javne službe na podlagi soglasja za priključitev in ponudbenega predračuna ali lastnika objekta v lastni režiji pod nadzorom izvajalca javne službe. Priklop hišnih priključkov na obstoječe jaške, vključno z izdelavo odprtine v jašek, izvede izključno izvajalec javne službe.
(19) Pred priključitvijo posameznih objektov je potrebno pridobiti soglasje za priključitev pri izvajalcu javne službe
(20) V primeru priključitve podkletenega objekta je investitor dolžan urediti odvajanje odpadne vode iz kleti na lastne stroške.
(2) Za odvajanje komunalnih odvajanja voda z OPPN predvidenih stavb je predvidena dograditev obstoječega sistema odvajanja komunalnih odpadnih voda. Novi vod je predviden v skupnem komunalnem koridorju v javni občinski cesti, na skrajnem jugu območja pa se priključi na obstoječ jašek v Industrijski cesti (parcela št. 452/15 k.o. Benedikt). Od javnega voda do posameznih gradbenih parcel je predvidena izvedba hišnih priključkov za priklop stavb na sistem odvajanja komunalnih odpadnih voda.
(3) Za odvajanje padavinskih odpadnih voda z OPPN predvidenih stavb je predvidena dograditev obstoječega sistema odvajanja padavinskih odpadnih voda. Skladno z Geotehničnim poročilom iz 39. člena tega odloka ponikanje meteornih voda zaradi slabe propustnosti tal ni možno, prav tako zaradi erozijsko potencialno ogroženega območja ni možno razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode po terenu. Na posameznih gradbenih parcelah je predvideno kontrolirano zbiranje padavinske odpadne vode, ki se preko peskolovov in zadrževalnikov odvaja v razširjeni in preoblikovani obstoječi melioracijski jarek, ki prečka obravnavano območje in državno cesto (obstoječi propust) ter se na zahodu izliva v obstoječi odprti odvodnik (vodotok). Obstoječi melioracijski jarek znotraj obravnavanega območja spremeni svoj profil in se razširi v odprt naravni zadrževalnik, urejen kot ustrezna modro-zelena infrastruktura območja.
(4) Predvidene ceste imajo svoj sistem odvajanja padavinske odpadne vode in sicer se vzdolž cest predvidi izvedba odprtega jarka vzdolž vzhodne strani ceste, ki kontrolirano zajema zaledne padavinske vode in vode iz severnega dela ceste ter se priključi na melioracijski jarek / novi odprti zadrževalnik območja. Južni del ceste, ležeč nižje od melioracijskega jarka, se preko predvidene meteorne kanalizacije priključi na obstoječi jašek meteorne kanalizacije v Industrijski cesti (parcela št. 452/15 k.o. Benedikt). Skrajno severozahodni del ceste se preko asfaltne mulde odvaja v obstoječi obcestni jarek, ki se v SZ vogalu območja združi z obcestnim jarkom državne ceste.
(5) Pri odvajanju meteorne kanalizacije je potrebno zagotoviti, da se v dolvodnem območju ne poslabšajo hidrološko hidravlične razmere. Skladno s predpisi se po potrebi predvidi vgradnja lovilcev olj. Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin je predvideno tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
(6) Iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne stavbe, predvidene z OPPN, mora biti jasno razvidno mesto iztoka interne kanalizacije padavinskih in prečiščenih komunalnih voda.
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi o čiščenju komunalne odpadne vode in predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(8) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(9) Na erozijskem območju je prepovedano nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih. Lastnik zemljišča ali drugi posestnik na plazljivem območju ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(10) Morebitni izpust padavinskih in prečiščenih komunalnih voda v vodotok oziroma površinski odvodnik mora biti izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Po potrebi mora biti opremljena s protipoplavno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektni dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
(11) Skladno s področnimi predpisi se za odvajanje padavinskih odpadnih voda z večjih parkirišč oz. parkirišč za tovorna vozila in manipulativnih površin v površinski odvodnik pred iztokom načrtuje ustrezno dimenzioniran lovilec olj in usedalnik. Iz projektne dokumentacije za posamezno gradbeno parcelo, na kateri so takšne površine predvidene, mora biti razvidno, da je predvidena tudi vgradnja standardiziranih lovilcev olj. Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodoneprepustne. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drugi vodoneprepustni material.
(12) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistem voda – voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pred predvideno gradnjo objekta pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu z relevantnimi predpisi. Če gre za rabo vode po relevantnih predpisih, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja oziroma mnenja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke zgoraj omenjenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.
(13) Velikosti zadrževalnika se določijo skladno s področno zakonodajo, predvsem pa na podlagi velikosti prispevnih površin, jakosti (intenziteti) naliva glede na podatke najbližje padavinske postaje, koeficienta odtoka in koeficienta zakasnitve.
(14) V primeru odvoda voda s površin zadnjih kletnih etaž je za primer požara treba zagotoviti avtomatsko zaporo na sistemu za odvod voda iz teh kletnih etaž. S tem bo celotna zadnja kletna etaža predstavljala lovilni bazen za zajem požarnih voda.
(15) Vsi prostori in površine, kot so strojnice, oziroma tehnični prostori in drugi prostori, kjer se bodo skladiščile, pretovarjale, uporabljale, odstranjevale (embalaža in ostanki) tudi male količine nevarnih snovi, morajo biti urejeni kot lovilna skleda, vodotesno, brez odtokov, neprepustni za vodo in možne nevarne snovi, tlaki morajo biti odporni na snovi ob razlitju ali raztrosu, da se prepreči vsak možen vpliv na površinske in podzemne vode zaradi varovanja virov pitne vode.
(16) Prostor za oskrbo gradbenih strojev z gorivom ali oljem mora biti urejen tako, da je tudi pri morebitnem razlitju goriva omogočen zajem tega goriva in onemogočen izliv v tla. Urejen mora biti na neprepustno utrjeni površini, v obliki lovilne sklede ustreznega volumna. V neposredni bližini mora biti na voljo absorpcijsko sredstvo za takojšnje ukrepanje v primeru razlitja.
(17) Pred priključitvijo posameznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(18) Hišne priključke izdela izvajalec javne službe na podlagi soglasja za priključitev in ponudbenega predračuna ali lastnika objekta v lastni režiji pod nadzorom izvajalca javne službe. Priklop hišnih priključkov na obstoječe jaške, vključno z izdelavo odprtine v jašek, izvede izključno izvajalec javne službe.
(19) Pred priključitvijo posameznih objektov je potrebno pridobiti soglasje za priključitev pri izvajalcu javne službe
(20) V primeru priključitve podkletenega objekta je investitor dolžan urediti odvajanje odpadne vode iz kleti na lastne stroške.
27. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN ni javnega ali internega elektroenergetskega omrežja.
(2) Za napajanje predvidenih stavb z električno energijo je bila izdelana Strokovna podlaga za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta, izdelal Elektro Maribor d.d., št. projekta 117/25-GR, št. dokumentacije 117/25-GR-SP, september 2025. Predmetne strokovne podlage predstavljajo osnovo, na kateri so predvidene strokovne rešitve v OPPN.
(3) Skladno s Strokovno podlago je predvidena:
(5) Lokacija transformatorske postaje in potek novega SN in NN električnega omrežja so razvidni iz grafičnega dela - List št. 5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. Možno je odstopanje predvidenih rešitev zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi.
(2) Za napajanje predvidenih stavb z električno energijo je bila izdelana Strokovna podlaga za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta, izdelal Elektro Maribor d.d., št. projekta 117/25-GR, št. dokumentacije 117/25-GR-SP, september 2025. Predmetne strokovne podlage predstavljajo osnovo, na kateri so predvidene strokovne rešitve v OPPN.
(3) Skladno s Strokovno podlago je predvidena:
- izgradnja nove transformatorske postaje TP 20/0,4 kV ter vključitev v srednjenapetostno (SN) 20 kV omrežje in nizkonapetostno (NN) 0,4 kV omrežje, lokacija nove transformatorske postaje je predvidena na delu parcele št. 449/6 k.o. Benedikt (0520);
- vključitev predvidene TP 20/0,4 kV v 20 kV omrežje z 20 kV kablovodoma, ki bosta vzankana v obstoječi kablovod KB 20 kV TP BENEDIKT 4 – TP BENEDIKT 5 (k-612), vzdolž trase 20 kV kablovodov se lahko položi plastična cev (dvojček) za potrebe TK (optika), predvidena 20 kV kablovoda bosta za vključitev nadomestne TP pod obstoječimi povoznimi površinami zaščitena s položitvijo v zaščitne cevi;
- izgradnja 0,4 kV izvodov iz predvidene TP 20/0,4 kV za napajanje predvidenih stavb, kabli bodo uvlečeni v predvideno kabelsko kanalizacijo, na prehodih pod povoznimi površinami in pod predvideno drevesno zasaditvijo ter pri prekoračevanju dovoljenih minimalnih razdalj kablov glede na druge podzemne instalacije bo izvedena kabelska kanalizacija;
- izvedba elektro kabelske kanalizacije (EKK) za potrebe morebitne širitve območja, namen EKK je zagotoviti možnost enostavne in racionalne kasnejše izgradnje novih nizkonapetostnih (NN) izvodov in/ali srednjenapetostnih (SN) kablovodov, ki bodo potrebni za napajanje novih odjemalcev na območju širitve, kabelska kanalizacija bo izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, pri čemer bodo uporabljene ustrezne zaščitne cevi in jaški za kasnejše uvleke kablov.
(5) Lokacija transformatorske postaje in potek novega SN in NN električnega omrežja so razvidni iz grafičnega dela - List št. 5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. Možno je odstopanje predvidenih rešitev zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi.
28. člen
(javna razsvetljava)
(javna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava je predvidena v coni umirjenega prometa ob načrtovani cesti in se izvaja vzporedno s etapami izgradnje ceste
(2) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(4) Interna osvetlitev zunanjih površin ob objektih in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(2) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(4) Interna osvetlitev zunanjih površin ob objektih in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
29. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Na območju OPPN ni javnega ali internega omrežja elektronskih telekomunikacij.
(2) Obstoječi vodi elektronskih komunikacij so napeljani do skrajnega južnega roba območja obravnave.
(3) Pri projektiranju vodov elektronskih komunikacij je potrebno zadostiti najmanj potrebam sil za zaščito, reševanje in pomoč ter gasilskih enot.
(4) Za predvidene zazidave je potrebno predvideti izgradnjo kabelske kanalizacije in ustreznega elektronskega komunikacijskega omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega elektronskega komunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti mnenje pristojne službe k projektnim rešitvam.
(5) Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalen opreme pripraviti projektno dokumentacijo kjer se upošteva, da se do posameznih stavb po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi kabelska kanalizacija elektronskega komunikacijskega omrežja. Priključna točka za predvideno zazidavo je na obstoječem KJ24, ki se nahaja v samem južnem delu tega OPPN.
(6) Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe elektronskega komunikacijskega omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve elektronskega komunikacijskega omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(7) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavljanjem tangiranih kablov elektronskega komunikacijskega omrežja izvede Telekom Slovenije (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del.
(2) Obstoječi vodi elektronskih komunikacij so napeljani do skrajnega južnega roba območja obravnave.
(3) Pri projektiranju vodov elektronskih komunikacij je potrebno zadostiti najmanj potrebam sil za zaščito, reševanje in pomoč ter gasilskih enot.
(4) Za predvidene zazidave je potrebno predvideti izgradnjo kabelske kanalizacije in ustreznega elektronskega komunikacijskega omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega elektronskega komunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti mnenje pristojne službe k projektnim rešitvam.
(5) Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalen opreme pripraviti projektno dokumentacijo kjer se upošteva, da se do posameznih stavb po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi kabelska kanalizacija elektronskega komunikacijskega omrežja. Priključna točka za predvideno zazidavo je na obstoječem KJ24, ki se nahaja v samem južnem delu tega OPPN.
(6) Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe elektronskega komunikacijskega omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve elektronskega komunikacijskega omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(7) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavljanjem tangiranih kablov elektronskega komunikacijskega omrežja izvede Telekom Slovenije (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
30. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Znotraj območja obravnave ni zavarovane kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
31. člen
(varstvo zraka)
(varstvo zraka)
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo upošteva določila predpisov, ki urejajo preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč ter da izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
(4) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje, industrija) morajo ustrezati zakonskim zahtevam glede emisije v zrak.
- preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
- preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov;
- upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
- kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije;
- gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(4) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje, industrija) morajo ustrezati zakonskim zahtevam glede emisije v zrak.
32. člen
(varstvo voda)
(varstvo voda)
(1) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in zagotavlja ohranjanje naravnih procesov.
(2) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo novega ločenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Kanalizacijski sistem se v celoti načrtuje vodotesno in se zaključi na komunalni čistilni napravi naselja Benedikt.
(3) Območje obravnave se ne nahaja na vodovarstvenem območju, prav tako ni izdanih vodnih dovoljenj za oskrbo s pitno vodo.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga pred gradnjo ali v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(2) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo novega ločenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Kanalizacijski sistem se v celoti načrtuje vodotesno in se zaključi na komunalni čistilni napravi naselja Benedikt.
(3) Območje obravnave se ne nahaja na vodovarstvenem območju, prav tako ni izdanih vodnih dovoljenj za oskrbo s pitno vodo.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga pred gradnjo ali v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
33. člen
(varstvo pred hrupom in vibracijami)
(varstvo pred hrupom in vibracijami)
(1) Dopustne mejne ravni hrupa morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) V fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje hrupa in vibracij, zmanjšajo naj se na najmanjšo možno raven. Uporabi se najmodernejša tehnologija, delovni stroji morajo biti v času, ko ne delajo, izključeni, smiselno se uporabljajo določbe uredbe, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(3) Stanovalci, ki bivajo v bližini, morajo biti o času in trajanju izvajanja del pravočasno in natančno obveščeni, da se hrupu po možnosti lahko izognejo.
(4) V fazi obratovanja mora biti zagotovljeno, da hrup dejavnosti na območju OPPN ne presega mejnih vrednosti pri objektih z varovanimi prostori. Redno in dosledno je treba obravnavati pritožbe stanovalcev zaradi hrupa v okolju. Obremenjenost s hrupom je treba s časom in razvojem tehnologije postopno in dolgoročno stalno zmanjševati.
(2) V fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje hrupa in vibracij, zmanjšajo naj se na najmanjšo možno raven. Uporabi se najmodernejša tehnologija, delovni stroji morajo biti v času, ko ne delajo, izključeni, smiselno se uporabljajo določbe uredbe, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(3) Stanovalci, ki bivajo v bližini, morajo biti o času in trajanju izvajanja del pravočasno in natančno obveščeni, da se hrupu po možnosti lahko izognejo.
(4) V fazi obratovanja mora biti zagotovljeno, da hrup dejavnosti na območju OPPN ne presega mejnih vrednosti pri objektih z varovanimi prostori. Redno in dosledno je treba obravnavati pritožbe stanovalcev zaradi hrupa v okolju. Obremenjenost s hrupom je treba s časom in razvojem tehnologije postopno in dolgoročno stalno zmanjševati.
34. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednjega objekta. Posode na zbirnih mestih morajo biti zavarovane pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja posod. Zbirna mesta so lahko hkrati tudi prevzemna mesta.
(2) Prevzemna mesta za prepuščanje objektov, ki jih izvajalec zbira od vrat do vrat je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednjega objekta.
(3) Lokacije prevzemnih mest morajo biti umeščene tako, da zagotovijo dostop s specialnimi vozili izvajalca.
(4) Izvajalcu javne službe zbiranja odpadkov je treba zagotoviti dostop do prevzemnih mest na območju OPPN skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.
(5) Z odpadki je treba ravnati v skladu z uredbo, ki določa pravila ravnanja z odpadki. Povzročitelj odpadkov mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki, v skladu s katerim izvaja ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov.
(6) Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno. Ločeno je treba zbirati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.
(7) Ob načrtovanju posegov je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje s področja varstva okolja, predvsem Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službe zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS št. 33/17 in 60/18) ter Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Benedikt.
(2) Prevzemna mesta za prepuščanje objektov, ki jih izvajalec zbira od vrat do vrat je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednjega objekta.
(3) Lokacije prevzemnih mest morajo biti umeščene tako, da zagotovijo dostop s specialnimi vozili izvajalca.
(4) Izvajalcu javne službe zbiranja odpadkov je treba zagotoviti dostop do prevzemnih mest na območju OPPN skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.
(5) Z odpadki je treba ravnati v skladu z uredbo, ki določa pravila ravnanja z odpadki. Povzročitelj odpadkov mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki, v skladu s katerim izvaja ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov.
(6) Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno. Ločeno je treba zbirati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.
(7) Ob načrtovanju posegov je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje s področja varstva okolja, predvsem Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službe zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS št. 33/17 in 60/18) ter Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Benedikt.
35. člen
(podnebne spremembe in samooskrba)
(podnebne spremembe in samooskrba)
(1) V skladu s prilagajanjem podnebnim spremembam skupaj z zelenim prehodom je treba na objektih v čim večji meri načrtovati izvedbo zelenih streh in zelenih fasad, fotonapetostnih sistemov, zadrževanje in ponovno uporabo padavinske vode. Za tlakovanje peščevih površin in površin parkirišč za osebna vozila je treba uporabiti porozne materiale.
(2) Treba je načrtovati poplavno odporno izvedbo pritličij in kleti ter pri načrtovanju upoštevati tudi močnejše vetrove ob neurjih.
(2) Treba je načrtovati poplavno odporno izvedbo pritličij in kleti ter pri načrtovanju upoštevati tudi močnejše vetrove ob neurjih.
36. člen
(raba naravnih virov)
(raba naravnih virov)
(1) Ob izkopih na začetku gradnje je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati in jo v nadaljnjih fazah uporabiti za urejanje zunanjih površin.
(2) Za zalivanje zelenic in sanitarno vodo je dopustna uporaba deževnice, ki se zbira v ustreznih zadrževalnikih.
(2) Za zalivanje zelenic in sanitarno vodo je dopustna uporaba deževnice, ki se zbira v ustreznih zadrževalnikih.
37. člen
(gradnja objektov ob gozdnem robu)
(gradnja objektov ob gozdnem robu)
Priporočena varnostna razdalja objektov od posamičnega gozdnega drevja je najmanj ena drevesna višina odraslega gozdnega sestoja oziroma najmanj 15,00 m.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
38. člen
(varstvo pred poplavo)
(varstvo pred poplavo)
(1) Obravnavano območje ne leži na vodovarstvenem območju, niti ni poplavno ogroženo.
(2) Zahodno, izven območja obravnave, teče vodotok brez imena - levi pritok Drvanje, za katerega so bili skladno s hidrološko hidravlični analizo določeni razredi poplavne nevarnosti (Hidrološko hidravlični elaborat Drvanja s pritoki za potrebe Sprememb in dopolnitev OPN Občine Benedikt, št. projekta 312/2021, izdelalo podjetje BIRO GBH d.o.o., Pot k Mlinu 18 E, Maribor, avgust 2022). Območje OPPN ne posega v razrede poplavne nevarnosti.
(3) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja Direkcije RS za okolje.
(2) Zahodno, izven območja obravnave, teče vodotok brez imena - levi pritok Drvanje, za katerega so bili skladno s hidrološko hidravlični analizo določeni razredi poplavne nevarnosti (Hidrološko hidravlični elaborat Drvanja s pritoki za potrebe Sprememb in dopolnitev OPN Občine Benedikt, št. projekta 312/2021, izdelalo podjetje BIRO GBH d.o.o., Pot k Mlinu 18 E, Maribor, avgust 2022). Območje OPPN ne posega v razrede poplavne nevarnosti.
(3) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja Direkcije RS za okolje.
39. člen
(erozivna, plazljiva in plazovita ogroženost)
(erozivna, plazljiva in plazovita ogroženost)
(1) Območje OPPN se nahaja na erozijsko in delno plazljivo ogroženem območju.
(2) Izdelano je Geotehnično poročilo (izdelalo podjetje PROGRAF, projektiranje, grafično oblikovanje in svetovanje, Miroslav Anžel s.p., Mladinska ulica 31, 2212 Šentilj in IPG Igor Pivec s.p., Partizanska cesta 42, 9250 Gornja Radgona), št. dokumentacije AN/01-VIII/25, avgust 2025), iz katerega sledi:
(3) Investitor v fazi priprave projektne dokumentacije po potrebi zagotovi podrobnejše geološko geomehanske raziskave.
(2) Izdelano je Geotehnično poročilo (izdelalo podjetje PROGRAF, projektiranje, grafično oblikovanje in svetovanje, Miroslav Anžel s.p., Mladinska ulica 31, 2212 Šentilj in IPG Igor Pivec s.p., Partizanska cesta 42, 9250 Gornja Radgona), št. dokumentacije AN/01-VIII/25, avgust 2025), iz katerega sledi:
- da je mikro območje predvidene gradnje v svojem naravnem stanju stabilno, predvideni objekti so glede na Karti verjetnosti pojavljanja plazov (GZS) na območju, kjer je verjetnosti plazenja »majhna do velika« ob obrobju gozdnih površin; v območju ravnice in blagega naklona pobočja pa »zanemarljiva«;
- lokacija predvidenega posega se nahaja tudi na območju razvitih erozijskih procesov, kjer so potrebni zahtevni zaščitni ukrepi;
- ponikanje zaradi slabo prepustnih tal (k = 10-7 m/s) ni možno, padavinske vode je potrebno zadrževati in nato speljati v ustrezni odvodni sistem.
(3) Investitor v fazi priprave projektne dokumentacije po potrebi zagotovi podrobnejše geološko geomehanske raziskave.
40. člen
(varstvo pred potresom)
(varstvo pred potresom)
(1) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo.
(2) Upošteva se projektni pospešek tal, skladno z izdelanim Geotehničnim poročilom, za širše območje severovzhodnega dela Slovenije in tip tal »A« (tabela 3.1; SIST EN 1998-1:2006) in sicer se upošteva računska vrednost potresnega pospeška temeljnih tal agr = 0,10 x g.
(2) Upošteva se projektni pospešek tal, skladno z izdelanim Geotehničnim poročilom, za širše območje severovzhodnega dela Slovenije in tip tal »A« (tabela 3.1; SIST EN 1998-1:2006) in sicer se upošteva računska vrednost potresnega pospeška temeljnih tal agr = 0,10 x g.
41. člen
(obramba)
(obramba)
Na območju OPPN ni objektov za potrebe obrambe.
42. člen
(varstvo pred požarom)
(varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
(3) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je načrtovana pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(4) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopnih cestah in utrjenih površinah. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(5) Voda za gašenje je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. Načrtovano je zunanje javno hidrantno omrežje ter interno hidrantno omrežje. V kolikor zagotavljanje zadostne količine vode za gašenje iz vodovodnega omrežja ni mogoče, je treba urediti zbiralnik vode.
(6) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
- pogoje za varen umik ljudi iz objekta in njihovo zbiranje na varnem mestu izven objekta,
- ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov in ustrezni odmiki od parcelnih mej,
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je načrtovana pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(4) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopnih cestah in utrjenih površinah. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(5) Voda za gašenje je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. Načrtovano je zunanje javno hidrantno omrežje ter interno hidrantno omrežje. V kolikor zagotavljanje zadostne količine vode za gašenje iz vodovodnega omrežja ni mogoče, je treba urediti zbiralnik vode.
(6) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
43. člen
(etapnost)
(etapnost)
(1) Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po posameznih stavbah ali celo po posameznih stanovanjskih enotah. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev, pri čemer je potrebno upoštevati tudi potrebne odstranitve in prestavitve. Posamezna etapa ne sme onemogočati ali spreminjati skupne končne zasnove prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zunanjih ureditev.
(2) Gradnja notranje mreže GJI lahko poteka v fazah.
(2) Gradnja notranje mreže GJI lahko poteka v fazah.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
44. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške;
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
- zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
- sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
- v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
- vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
45. člen
(posegi dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
(posegi dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju OPPN dopustni naslednji posegi:
- odstranitev naprav in objektov,
- vzdrževanje, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih objektov v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje objektov, ki jih določa OPPN,
- postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
- spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne na območju OPPN, ob pogoju, da so na parceli, namenjeni gradnji objektov, oziroma na območju OPPN, zagotovljene zadostne zelene površine in zadostno število PM v skladu z OPPN in
- posegi za izboljšanje energetske učinkovitosti objektov.
46. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
(merila in pogoji za parcelacijo)
(1) Gradbene parcele so prikazane v grafični prilogi List št. 6: Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije in
(2) Gradbene parcele in koordinate zakoličbenih točk so prikazane v grafični prilogi List št. 6: Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije in prerezi. Gradbene parcele se lahko smiselno delijo ali združujejo, ob upoštevanju predlagane parcelacije, vendar tako, da je zagotovljena njihova funkcionalna smiselnost in zaokroženost, ob opredeljenih dopustnih odstopanjih.
(3) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica natančnosti geodetskih postopkov, specifičnih lastniških razmer in kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin ter kadar glede na samo gradnjo, zaradi tehnoloških razmer, ni mogoče gradbene parcele oblikovati skladno s prikazom na Listu št. 6, kar mora biti v projekti dokumentaciji posebej utemeljeno.
(4) Ostale (obstoječe) parcelne meje se ukinejo oz. prilagodijo tako, da s predlaganimi parcelnimi mejami tvorijo smiselno zaokrožene gradbene parcele.
(2) Gradbene parcele in koordinate zakoličbenih točk so prikazane v grafični prilogi List št. 6: Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije in prerezi. Gradbene parcele se lahko smiselno delijo ali združujejo, ob upoštevanju predlagane parcelacije, vendar tako, da je zagotovljena njihova funkcionalna smiselnost in zaokroženost, ob opredeljenih dopustnih odstopanjih.
(3) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica natančnosti geodetskih postopkov, specifičnih lastniških razmer in kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin ter kadar glede na samo gradnjo, zaradi tehnoloških razmer, ni mogoče gradbene parcele oblikovati skladno s prikazom na Listu št. 6, kar mora biti v projekti dokumentaciji posebej utemeljeno.
(4) Ostale (obstoječe) parcelne meje se ukinejo oz. prilagodijo tako, da s predlaganimi parcelnimi mejami tvorijo smiselno zaokrožene gradbene parcele.
XII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
47. člen
(dopustna odstopanja)
(dopustna odstopanja)
(1) Poleg odstopanj, opredeljenih v predhodnih členih tega odloka, so dopustna odstopanja od z OPPN načrtovanih rešitev še:
- odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture;
- dopustno odstopanje višinskih kot terena predvidenih platojev;
- dopustna je sprememba namembnosti stavb skladno z namensko rabo IG kot je opredeljeno v OPN.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
48. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), se opredeli enota urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v OPN.
XIV. KONČNE DOLOČBE
49. člen
(vpogled)
(vpogled)
OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Benedikt in na sedežu Upravne enote Lenart. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
50. člen
(nadzor)
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
51. člen
(veljavnost odloka)
(veljavnost odloka)
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 350-60/2024-76
Datum: 25. 02. 2026
Datum: 25. 02. 2026
Občina Benedikt
Milan Repič, župan
Milan Repič, župan
