Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20, 3/22 – ZDeb, 37/24 – ZMat-B in 10/26), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026–2035 (ReNPŠ26–35), 7. člena Odloka o postopku, pogojih in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2021) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo e-občina, št. 32/2025 – Uradno prečiščeno besedilo – UPB2) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 22. redni seji dne 8. 4. 2026 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI BENEDIKT ZA PRORAČUNSKO LETO 2026
Šport je pomembna družbena dejavnost, ki prispeva h kakovosti življenja posameznika, krepitvi zdravja ter socialni povezanosti. V skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026–2034 šport pomembno vpliva na razvoj zdrave in aktivne družbe, spodbuja vključevanje vseh prebivalcev ter krepi vrednote sodelovanja, solidarnosti in trajnostnega razvoja.
Šport omogoča povezovanje ljudi ter vključevanje vseh generacij, ne glede na starost, spol, socialni status ali druge osebne okoliščine. Poseben poudarek nacionalnega programa je na povečanju redne telesne dejavnosti prebivalstva, dostopnosti kakovostnih športnih programov, razvoju športne infrastrukture ter podpori vrhunskemu športu. Prebivalci se v športne dejavnosti vključujejo bodisi neorganizirano bodisi v okviru društev in drugih športnih organizacij, pri čemer imajo lokalne skupnosti ključno vlogo pri zagotavljanju pogojev za športno udejstvovanje. Izvajanje nacionalnega programa športa se določa z letnim programom na državni ravni, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije, ter z letnimi programi na ravni lokalnih skupnosti.
Letni program športa določa programe, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, ter višino sredstev, zagotovljenih v proračunu lokalne skupnosti. Pri tem upošteva cilje in prednostne naloge nacionalnega programa, zlasti na področjih:
- spodbujanja vseživljenjske športne aktivnosti,
- dostopnosti športa za vse,
- kakovostnega dela v športu,
- razvoja športne infrastrukture,
- podpore vrhunskemu športu ter
- trajnostnega in odgovornega razvoja športa.
Za uresničevanje javnega interesa v športu, kot je opredeljen v letnem programu, se iz proračuna Občine Benedikt zagotavljajo sredstva za sofinanciranje naslednjih vsebin:
LETNI PROGRAM ŠPORTA (SKUPAJ) 30.000,00
1. ŠPORTNI PROGRAMI 26.500,00
1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE 1.200,00
Številni strokovnjaki se strinjajo, da je strokovno vodena, dovolj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna športna vadba edina dejavnost, ki lahko nevtralizira negativne posledice današnjega pretežno sedečega življenja in neustreznih prehranjevalnih navad sodobnih mladih generacij. Temeljni namen športne vadbe, predvsem v obdobju otroštva in mladostništva, je omogočiti, da postane otrok oz. mladostnik gibalno kompetentna oz. gibano izobražena osebnost. Sofinanciranje dejavnosti na področju prostočasne športne vzgoje otrok in mladine od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja sodi v letni program športa na državni in lokalni ravni, v osnovni šoli pa je kot del razširjenega programa šole (interesne dejavnosti) financiran tudi iz sredstev šolstva. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine tako obsega širok spekter športnih dejavnosti: od obšolskih športnih programov, namenjenih vsem otrokom in mladini, do športnih programov otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez in jih ponujajo društva in zasebniki. Strateški cilji
- Skupaj s kurikularnimi dejavnostmi zagotoviti vsaj eno uro zmerno do visoko intenzivne in kakovostno vodene športne vadbe dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine.
- Izboljšati telesno zmogljivost otrok in mladine na raven, enako ali višjo od ravni pred epidemijo COVID-19.
- Evalvacija in posodobitev letnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.
- Vzpostaviti sistem financiranja oziroma subvencioniranja vključevanja otrok in mladine iz ekonomsko in socialno šibkih okolij v športne programe.
- S kakovostno športno vadbo omogočiti otrokom in mladostnikom pridobivanje socialnih kompetenc in prevzemanje zdravega življenjskega sloga.
- Vzpostaviti model sodelovanja med vzgojno izobraževalnimi zavodi in lokalnimi športnimi organizacijami.
- Povečati ponudbo počitniških športnih programov, razviti več rednih (celoletnih) prostočasnih programov za otroke, mladino in družine in povečati vključevanje otrok in mladostnikov v počitniške športne programe.
- Evalvacija in posodobitev programa šolskih športnih tekmovanj.
PROSTOČASNA (INTERESNA) ŠPORTNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK 300,00
Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Aktivnost otroka v prvih letih življenja je podlaga za kasnejše gibalne dejavnosti, hkrati pa vpliva na razvoj njegovih spoznavnih procesov, socialni in emocionalni razvoj. Zato moramo v tem obdobju poskrbeti za optimalen razvoj gibalnih sposobnosti, sistematično posredovati osnovna gibalna znanja, z ustreznimi vsebinami in oblikami športne vzgoje pa spodbuditi otrokovo aktivnost in ustvarjalnost in omogočiti razvoj njegove osebnosti. Na tem področju sodelujemo s programom Zlati sonček, Naučimo se plavati in drugimi programi prostočasne športne vzgoje, kjer se sofinancira uporaba športnih objektov in strokovni kader.
Vrednost sofinanciranja prostočasne (interesne) športne vzgoje predšolskih otrok znaša 300,00 €, vendar največ 150,00 €/skupino.
PROSTOČASNA (INTERESNA) ŠPORTNA VZGOJA ŠOLOOBVEZNIH OTROK 900,00
Zaradi pomena gibalne dejavnosti za skladen razvoj otroka in mladostnika se zavzemamo, da bi bil otrok športno aktiven vsak dan. Na področju interesne športne vzgoje šoloobveznih otrok sodelujemo s programi Zlati sonček, Krpan in Naučimo se plavati ter drugimi programi prostočasne športne vzgoje. Iz proračuna lokalne skupnosti se sofinancira uporaba športnih objektov in strokovni kader.
Vrednost sofinanciranja prostočasne (interesne) športne vzgoje šoloobveznih otrok znaša 900,00 €, vendar največ 150,00 €/skupino.
1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT 19.000,00
Kakovostna športna dejavnost otrok in mladine, ki se ukvarjajo s športom zaradi doseganja vrhunskih dosežkov, je temeljni pogoj kasnejše športne uspešnosti. Ti programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike na njihovi poti za doseganje vrhunskih rezultatov. Temeljijo na kakovostni športni vzgoji, ki se odvija v športnih društvih ter nadgrajuje v trening posamezne športne panoge, ki ga izvaja strokovno izobražen ali pa tudi strokovni kader, usposobljen za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu. Sofinanciranje športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, sodi v programe športa na državni in lokalni ravni.
ŠPORTNA VZGOJA OTROK, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT 14.600,00
Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljito pripravo na športno uspešnost. Tekmovalni dosežek je samo eno od meril uspešnega dela z otroki. Poleg tega je zelo pomembno uravnoteženo doseganje učnih in vzgojnih ciljev, ki jih mora pedagog - trener zasledovati in uresničevati v tem občutljivem obdobju zorenja mladih športnikov. V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Sofinancira se uporaba športnih objektov, strokovni kader, priprave in udeležba na športnih tekmovanjih, usposabljanja in stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnega in izobraženega kadra v športu, sistematizacija in digitalizacija spremljanja razvoja motoričnih sposobnosti športnikov.
Vrednost sofinanciranja športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport znaša 14.600,00 € vendar največ 4.000,00 €/skupino (ekipo).
ŠPORTNA VZGOJA MLADINE, USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT 4.400,00
Športna dejavnost v tem obdobju je namenjena predvsem izboljšanju športnih znanj, zagotavljanju primerne psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja in drugih negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad (kajenje, alkoholizem, narkomanija,...) ter zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti. Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Sofinancira se uporaba športnih objektov, strokovni kader, priprave in udeležba na športnih tekmovanjih, usposabljanja in stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnega in izobraženega kadra v športu, sistematizacija in digitalizacija spremljanja razvoja motoričnih sposobnosti športnikov.
Vrednost sofinanciranja športne vzgoje mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport znaša 4.400,00 €, vendar največ 2.000,00 €/skupino (ekipo).
1.3. KAKOVOSTNI ŠPORT 5.000,00
Kakovostni šport predstavlja nadgradnjo športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. V programe kakovostnega športa uvrščamo vse športnike in športne ekipe v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih in so registrirani skladno s pogoji OKS-ZŠZ. Razvoj kakovostnega športa je pomemben dejavnik širjenja vključenosti čim večjega števila športnikov v šport za dosežek in vzpostavljanja konkurenčnega okolja v posameznih športnih panogah na državni ravni. Posebno mesto znotraj področja kakovostnega športa zavzemajo športniki in športne ekipe, ki si skladno s pogoji OKS-ZŠZ pridobijo status športnikov državnega razreda, saj ta predstavlja doseganje najvišje ravni športne uspešnosti športnika ali športne ekipe na nacionalni ravni oz. primerne ravni uspešnosti v mednarodnem prostoru. Zaradi navedenega se kakovostni šport sofinancira iz javnih financ prek letnih programov športa. Pri tem je izključeno plačilo športnikov za njihovo športno udejstvovanje. Sofinancira se uporaba športnih objektov, usposabljanja in stalni strokovnega razvoj strokovnih delavcev, ki so vključeni v programe kakovostnega športa, sistemizacija in digitalizacija spremljanja telesne pripravljenosti športnikov, ki so vključeni v programe kakovostnega športa.
Vrednost sofinanciranja kakovostnega športa znaša 5.000,00 €.
1.4. ŠPORTNA REKREACIJA 300,00
Športna rekreacija je smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje, športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijskih dejavnosti ter prav tako programov tekmovalnega športa (športniki naj bi po zaključeni tekmovalni karieri ostali športni dejavni). Predstavlja športno dejavnost odraslih vseh starosti oz. družin s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja ali zabave. Z vidika javnega interesa so pomembni zlasti učinki takšne športne vadbe, ki nesporno dokazujejo, da je redna, kakovostno strukturirana in ustrezno intenzivna športna rekreacija zelo koristna za zdravje posameznika in posledično tudi za javno zdravje. Športna rekreacija zato predstavlja dejavno, koristno in prijetno izpopolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa ljudi. Vse pomembnejši del športne rekreacije je zaradi demografskih gibanj šport starostnikov.1 Sofinancira se uporaba športnih objektov in površin ter strokovni kader za izvedbo celoletnih športnih programov rekreacije.
Vrednost sofinanciranja rekreacije znaša 300,00 €.
1.5. ŠPORT STAREJŠIH 500,00
Po demografskih napovedih bo do leta 2060 vsak tretji prebivalec Republike Slovenije starejši od 65 let, skoraj vsak sedmi pa starejši od 80 let. Hkrati se zmanjšuje delež mladih prebivalcev. Staranje prebivalstva bo prineslo pomembne družbene spremembe, zato šport starejših, čeprav vsebinsko sodi v področje športne rekreacije, obravnavamo ločeno, saj bo v prihodnje predstavljal eno ključnih področij razvoja športa in družbe kot celote. Šport starejših opredeljujemo kot športno-rekreativno dejavnost oseb, starejših od 65 let. To življenjsko obdobje pogosto sovpada z upokojitvijo, hkrati pa staranje prinaša določene biološke spremembe, zaradi katerih se povečuje tveganje za pojav kroničnih bolezni in drugih zdravstvenih težav. Z vidika družbe šport starejših predstavlja pomembno orodje za zmanjševanje izdatkov javnega zdravstvenega sistema, saj redna in strokovno vodena telesna dejavnost dokazano prispeva k zmanjševanju obolevnosti in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti posameznikov. Za posameznika redna športna dejavnost v tem življenjskem obdobju pomeni višjo kakovost življenja, večjo stopnjo samostojnosti ter ohranjanje telesnega, duševnega, čustvenega in socialnega zdravja. Hkrati spodbuja socialno vključenost, zmanjšuje stroške zdravljenja ter omogoča aktivno in ustvarjalno staranje. Šport starejših predstavlja nadaljevanje športne rekreacije iz odraslega obdobja, pri čemer se programi ustrezno prilagajajo sposobnostim posameznika, ki se spreminjajo zaradi procesov staranja. Raziskave kažejo, da redna telesna dejavnost prinaša pozitivne učinke tudi pri posameznikih, ki se z vadbo začnejo ukvarjati šele v poznejšem življenjskem obdobju. Sofinancira se uporaba športnih objektov in strokovni kader za izvedbo celoletnih športnih programov športa starejših.
Vrednost sofinanciranja športa starejših znaša 500,00 €.
1.6. ŠPORT INVALIDOV 500,00
Šport invalidov ima v vseh svojih pojavnih oblikah pomembne psihosocialne in športne učinke. Prispeva k rehabilitaciji s pomočjo gibanja, izboljšuje kakovost življenja ter omogoča aktivno vključevanje v družbo. Hkrati pa omogoča tudi doseganje vrhunskih športnih rezultatov ter udejstvovanje na področju športne rekreacije. Pri posameznih oblikah zmanjšanih zmožnosti je poudarek različen. V nekaterih primerih prevladuje doseganje vrhunskih športnih rezultatov, kot na primer v paraolimpijskih športih in na tekmovanjih gluhih športnikov, v drugih pa so v ospredju predvsem psihosocialni učinki, kot jih poudarjajo programi specialne olimpijade. Poleg navedenega obstajajo tudi druge oblike športa invalidov, ki niso vključene v paraolimpijski program, vendar pomembno prispevajo k razvoju športne dejavnosti invalidov. Zaradi svoje interdisciplinarne narave je šport invalidov tesno povezan z različnimi družbenimi področji, predvsem z zdravstvom ter vzgojo in izobraževanjem. Pri njegovem razvoju poleg športnih društev in drugih športnih organizacij sodelujejo tudi institucije in strokovnjaki z navedenih področij. Šport invalidnih otrok in mladine se v veliki meri izvaja v okviru rednega vzgojno-izobraževalnega sistema. Ti programi praviloma niso del letnih programov športa na lokalni ravni, temveč so vključeni v učne načrte in šolske programe. Kljub temu predstavljajo pomemben temelj za razvoj športne dejavnosti ter oblikovanje trajne športne kulture pri invalidnih osebah. Sofinancira se uporaba športnih objektov in površin ter strokovni kader za izvedbo celoletnih športnih programov športa invalidov.
Vrednost sofinanciranja športa invalidov znaša 500,00 €.
2. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 2.100,00
2.1. DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ 2.100,00
Delovanje izvajalcev letnih programov športa skladno z ZŠpo-1 na državni in lokalni ravni je v javnem interesu, zato država in lokalne skupnosti njihovo delovanje spodbujajo in materialno podpirajo.
Temelj evropskega modela športa zunaj šolskega sistema predstavljajo športna društva. Društva so interesna, prostovoljna združenja državljanov, v katerih ti v veliki meri s prostovoljnim delom uveljavljajo skupne interese. Predstavljajo osnovo vrhunskega in kakovostnega športa, poleg tega pa so zelo pomemben izvajalec športnih interesnih programov za otroke in mladino ter družine. Športna društva se kot osnovne športne organizacije združujejo na lokalni ravni v občinske športne zveze, na nacionalni ravni pa v nacionalne športne zveze. Večina občinskih in nacionalnih športnih zvez ter drugih športnih združenj je združenih v reprezentativno slovensko krovno športno organizacijo OKS-ZŠZ. Za osnovno delovanje teh nepridobitnih športnih organizacij, t.j. športnih društev in njihovih zvez ter javnih zavodov, povezanih s športom, se iz letnega programa športa zagotovijo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in dohodkov zaposlenih. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira delovanje športnih društev, ki izvajajo programe za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni šport.
Društvo, katerega delovanje se sofinancira po tej točki, ne more dobiti sredstev za delovanje iz drugih proračunskih postavk.
Vrednost sofinanciranja pod točko 2.1. znaša 2.100,00 €, vendar največ 1000,00 €/izvajalca LPŠ.
3. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA 1.400,00
3.1. ŠPORTNO-REKREATIVNE PRIREDITVE 1.400,00
Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja, v katerem potekajo (lokalne skupnosti, regije, države), in na razvoj turizma ter drugega gospodarstva. Ob tem imajo velik pomen za razvoj in negovanje športne kulture, saj lahko pospešujejo motivacijo za šport in športno dejavnost, zato predstavljajo najpomembnejšo obliko promocije športa. Nekatere druge oblike promocije športa so še: športni turizem, ki lahko spodbuja k športnemu udejstvovanju, povezanemu z naravnimi danostmi neke turistične destinacije, javno obveščanje v športu – kot pomemben element množičnega komuniciranja in muzejska dejavnost v športu – kot element promocije športa skozi bogato narodno dediščino na tem področju. Organizacija športnih prireditev je pomembna za športne organizacije, ki prireditve organizirajo, ter tudi za lokalna okolja in državo, v katerih športne prireditve potekajo. Športne prireditve imajo večinoma pozitivne učinke na človeka in družbo, nekateri njihovi vplivi pa so lahko tudi negativni. Koristi organizacije športnih prireditev lahko na splošno delimo na ekonomske in neekonomske koristi. Ekonomsko korist predstavlja dodatna potrošnja v gospodarstvu zaradi organizacije športne prireditve, neekonomske koristi pa predstavljajo družbeno-socialne, promocijske, športne, kulturne in infrastrukturne (prostorske) koristi, ki lahko nastanejo zaradi prireditev. Možne negativne vplive športnih prireditev na okolje predstavljajo poraba energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in električno energijo, poraba naravnih virov, odpadki ter izpusti toplogrednih plinov, ki lahko nastajajo pri organizaciji športne prireditve.1 V Občini Benedikt se izvajajo športno-rekreativne prireditve lokalnega, državnega in/ali mednarodnega značaja. Športno-rekreativna prireditev je mednarodnega značaja, v kolikor poleg domačih (lokalnih) športnikov nastopajo športniki (ekipe pri kolektivnih športih oz. posamezniki pri individualnih športnih panogah) iz tujine. Športno-rekreativna prireditev je državnega značaja, v kolikor poleg domačih športnikov nastopajo športniki (ekipe pri kolektivnih športih oz. posamezniki pri individualnih športnih panogah) vsaj še iz treh statističnih regij Slovenije, od tega vsaj iz ene statistične regije iz zahodne Slovenije. Sofinancirajo se materialni stroški športnih prireditev.
Vrednost sofinanciranja športnih prireditev in promocije športa znaša 1.400,00 €.
Skupna vrednost sofinanciranja letnega programa športa znaša 30.000,00 €. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Benedikt za leto 2026 na proračunski postavki 40300 Šport in se dodelijo izvajalcem letnega programa športa na podlagi javnega razpisa.
Številka: 671-6/2026-3
Datum: 08. 04. 2026
Občina Benedikt
Milan Repič, župan